Heni Erceg

Heni Erceg

26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Hrvaška

Elitna mafija

Ne glede na to, ali je Ivo Sanader za vedno pobegnil ali pa ga bomo že jutri videli v lisicah, ne smemo pričakovati kakega resnega sankcioniranja te elitne mafije

Vse je potekalo zelo elegantno, sofisticirano, prav mitteleuropsko, zasebno letalo se je spustilo na pristajalno stezo v Celovcu, tam so prevzeli denar, pripeljan iz Hrvaške v finih kovčkih, in ga prepeljali v Liechtenstein. Potem je bil tu še dvorec Freyenthurn v bližini Celovca, ki je v lasti banke Hypo, v njem pa »diskretna« poslovalnica in v njej trezor, iz katerega se je izplačeval denar klientom, ki so v tajnosti prihajali iz Hrvaške in Italije. Celotno operacijo je nadzoroval gospod Kulterer, direktor banke, njegov zaupnik pri izvedbi operacij na Hrvaškem pa je bil nekdanji premier Ivo Sanader. To je na avstrijski televiziji te dni razkril bivši vodja finančnega oddelka banke gospod Rauscher, glavni akter zgodbe Kulterer je v priporu, njegov hrvaški družabnik Ivo Sanader pa nekje v Ameriki.
Ko je Ivo Sanader zapuščal premierski položaj - najverjetneje zaradi pritiskov nemške kanclerke Angele Merkel, saj ta ni mogla več zatiskati oči pred njegovimi sumljivimi zvezami v zavoženi banki Hypo, ki so jo leta 2007 kupili Nemci -, je bil prepričan, da je za njim težaven, vendar uspešno izpeljan trgovski posel. Strinjal se je, da bo molčal, se odrekel najpomembnejšemu v svojem življenju - oblasti in moči -, v zameno pa mu je njegova naslednica Jadranka Kosor verjetno obljubila, da se bo izognil kazenskemu pregonu. Poleg tega je treba omeniti še njegovo večletno prijateljevanje z vrhovnim državnim tožilcem, ki je na tem položaju že celih deset let prav zato, ker je pripravljen vsakršno zakonitost in tudi svojo neodvisnost podrediti političnim interesom oblasti.
Zdaj pa, ko se je afera Hypo resno privalila do Hrvaške, kjer so dejansko poneverili ogromno denarja avstrijskih in nemških varčevalcev, tudi tukajšnje tožilstvo ne more ravnati, kot je ravnalo prejšnjih nekaj let. In kako je ravnalo v času moči in slave Iva Sanaderja? Že leta 2000 je na tožilstvo prišla finančna direktorica Miroslava Kutleja, sicer najljubšega Tuđmanovega tajkuna, ki je v 90. letih prevzel, finančno izžel in potem uničil približno 150 državnih podjetij. Gospa je tedanjemu državnemu tožilcu, ki je še sedanji, torej tako rekoč večni državni tožilec, razkrila kronologijo podkupovanja hrvaškega političnega vrha, ki si ga je privoščil njen delodajalec, in navedla, da je Kutle z 800 tisoč nemškimi markami podkupil Sanaderja, ta pa je uredil, da je Kutle pri avstrijski banki Hypo dobil posojilo v vrednosti 4 milijone nemških mark. Banka Hypo je prav takrat skozi na široko odprta vrata vstopila na hrvaški trg. To izčrpno izjavo, ki jo je spremljala dokumentacija, je Feral Tribune objavil leta 2003, takoj po Sanaderjevem vzponu na oblast. A v letih, ki so sledila, Kutleja niso nikoli preiskovali v zvezi z banko Hypo, kompromitirajočo dokumentacijo o Ivu Sanaderju pa je njegov prijatelj državni tožilec najprej skril globoko v predal, pozneje, ko je dokumente objavil Feral, pa je trdil, da se je izgubila. Sanader je medtem uničil Feral, tistih 800 tisoč mark pa se je pretočilo v njegovo trinadstropno zagrebško vilo.
Toda danes Sanaderjevi strankarski kompanjoni skupaj z instrumentaliziranim pravosodjem naravnost tekmujejo v prizadevanjih, da bi cel kup zločinskih afer, celo rop avstrijske banke, povezali z enim samim, njegovim imenom, čeprav je nesmiselnost teh poskusov vidna s prostim očesom. Sanader je namreč ves čas »pomagal« tistim, ki jih je potreboval, in teh ni bilo malo, tako da so se na obsežnem seznamu uporabnikov sumljivih posojil banke Hypo poleg imen politikov in kriminalcev znašla tudi imena vplivnih medijskih tajkunov, Sanaderjevih dragih prijateljev. Poleg lastnika EPH, največje medijske hiše na Hrvaškem, je na njem še lastnik reškega Novega lista in naftne industrije, ki so ga pred kratkim razglasili za vplivnega lobista prav avstrijske banke Hypo. Tako je z vzpostavitvijo razvejene politično-medijske in pravosodne kriminalne mreže Sanader resnično mislil vladati večno. Toliko bolj, ker ni pozabil niti na svojo stranko, tudi pri polnjenju njene blagajne pa si je pomagal s koruptivnimi zvezami z državnimi podjetji, tako da je denar hrvaških državljanov končal v že tako polni partijski blagajni in gospodarsko krepil gangstersko organizacijo.
Zdaj, ko tuji preiskovalci prečesavajo poslovanje tukajšnje banke Hypo, vsak dan aretirajo kakega manj pomembnega Sanaderjevega pomočnika, da bi se okrepil vtis protimafijskega razpoloženja, ki ga vsiljuje hrvaška premierka. Vse zaradi grotesknih poskusov, da bi osamila svojega še dovčerajšnjega mentorja in prijatelja Iva Sanaderja, ki naj bi bil človek, ki je ves ta gromozanski kriminal zagrešil sam, na svojo roko, brez vednosti Kosorjeve in drugih iz vrha stranke.
Niti najmanjšega dvoma ni, da si bo premierka Kosorjeva še naprej prizadevala odstraniti ta, kot pravi, »gnojni tvor« s sicer menda zdravega tkiva svoje partije, in verjetno bo namig za »akcijo Sanader« državnemu tožilcu dala v trenutku, ko bodo ona in njeni presodili, da je to najprimerneje glede na prihajajoče volitve. Sanader bi torej moral biti grešni kozel, edini krivec, ki bi ga ta popolnoma amoralna, skorumpirana vladajoča stranka rada izrabila, da bi javnosti spet poslala signal, da so samo redki posamezniki iz njenih vrst kriminalci in »gnojni tovori«. Toda »zgodovinska resnica« je, da je HDZ zloglasna zločinska organizacija, ki že tako rekoč 20 let razpolaga s Hrvaško, kot bi bila njena zasebna banka, navsezadnje pa jo je pripeljala do gospodarskega in družbenega zloma.
Zato ne glede na to, ali je Ivo Sanader za vedno pobegnil ali pa ga bomo že jutri videli v lisicah, ne smemo pričakovati kakega resnega, obsežnejšega sankcioniranja te elitne mafije, še manj njen prostovoljni odhod z oblasti. Žal je edina rešitev v negotovi volilni volji državljanov. Prav tistih, ki so še tako rekoč včeraj naravnost oboževali Iva Sanaderja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.