Heni Erceg

Heni Erceg

16. 9. 2010  |  Mladina 37  |  Hrvaška

Poligraf v službi kapitala

Uprava družbe Profil International, največje založniške hiše na Hrvaškem, se je pred kratkim odločila za nevsakdanjo potezo - svoje zaposlene je poslala na poligrafsko testiranje z obrazložitvijo, da želi tako odkriti lopove med njimi in preprečiti pogoste kraje knjig iz skladišča podjetja.

Na preskus z detektorjem laži so privedli po pet zaposlenih na dan, vsak od njih pa je na vprašanja »pooblaščenih strokovnjakov« odgovarjal polni dve uri. »Ali bi, če bi imeli priložnost ukrasti knjige iz našega podjetja tako, da vas pri tem ne bi nihče videl, to storili?« se je glasilo eno od vprašanj s poligrafskega testiranja, to pa pomeni, da je uprava družbe med drugim hotela odkriti tudi »potencialne tatove«, zaposlene, ki jih, kadar se znajdejo v bližini knjig, navdajajo »grešne misli«.
V Profilu trdijo, da poligrafsko testiranje zaposlenih izvajajo »na podlagi zakonov Republike Hrvaške«, da imajo do tega vso pravico in da so najeli posebno agencijo, ki ima licenco za opravljanje takšne dejavnosti. Tiskovni predstavnik podjetja - sicer književnik, ki je s svojimi dosedanjimi javnimi nastopi zbujal vtis liberalnega človeka - pravi, da ni mogoče govoriti o kršenju človekovih pravic, saj zasliševanje z detektorjem laži »izvajajo samo pri ljudeh, ki so osebno pisno privolili v to«. Dodatno je svoje trditve podkrepil s podatkom, da so enake preiskovalne ukrepe uporabili tudi v nekaterih velikih in pomembnih mednarodnih družbah.
Iz ust zaposlenih se zgodba seveda sliši povsem drugače: če ne boš privolil v poligrafsko testiranje in tega ne boš potrdil s podpisom na dokumentu, bomo prekinili pogodbo o delu. V strahu pred izgubo službe so se številni »prostovoljno« izpostavili temu poniževanju, nekateri od tistih, ki so poligrafsko testiranje odklonili, pa so že bivši zaposleni. »Šefi so mi rekli, da sem odpoved dobil, ker sem odklonil poligrafsko testiranje,« pravi eden od odpuščenih delavcev. »Nič ni pomagalo niti to, da so moji nadrejeni zagotavljali, da sem dober delavec. Že dan za tem sem na spletu videl, da iščejo deset novih uslužbencev ...«
Zgodba je še dodatno zanimiva zaradi podatka, da je lastnik Profila pred kakim letom - preden se je njegovo podjetje tako razbohotilo in si zagotovilo trden monopol nad izdajanjem in razpečevanjem knjig na Hrvaškem, pri čemer je na tako imenovanem trgu vsililo takšna pravila, da mali založniki na njem nikakor ne morejo preživeti - sedel v vodstvu Hrvaškega helsinškega odbora, torej nevladne organizacije, ki skrbi za varstvo človekovih pravic, in se ponašal z liberalnimi prepričanji, nasprotoval vladajoči ksenofobiji in ob vsaki priložnosti opozarjal na »potrebo po razumevanju drugih in drugačnih«.
Novopečeni kapitalist očitno ne more doumeti, da je človekove pravice mogoče kršiti ne le po nacionalnem ključu, s čimer se je Hrvaški helsinški odbor v glavnem ukvarjal, ampak tudi na podlagi razredne pripadnosti. »Kaj je to razredna pripadnost?« se najbrž sprašuje. Čeprav je svoje podjetje spremenil v žandarmerijsko postajo, delavce v osumljence in izsiljevane sužnje, pa mu je vendarle treba priznati etnično skrajno strpno ravnanje: popolnoma enak dostop do poligrafa je zagotovil vsem zaposlenim, Hrvatom, Srbom, Slovencem, Židom ... in ni bilo opaziti neprijetnih primerov sektaštva. Še več, sedanje vodstvo Hrvaškega helsinškega odbora ni začutilo potrebe, da bi se odzvalo na dogodke v Profilu, s čimer je legitimiralo takšno žaljenje, poniževanje in nasilno policijsko zasliševanje delavcev kot »normalno stanje stvari«.
Najzanimivejši del zgodbe pa je, da se o uporabi poligrafa v imenu varovanja velekapitala v ugledni založbi do zdaj, od objave prve novice o tem je minilo že več kot štirinajst dni, ni kritično razpisal niti en hrvaški književnik, čeprav so številni med njimi kolumnisti visokonakladnih dnevnikov in tednikov. Na prvi pogled je to zelo nenavadno, ker se zadnja leta uveljavljeni hrvaški pisci srednje generacije praviloma zelo ostro in zelo trendovsko odzivajo na protidemokratične pojave in primere kratenja svobode. No, na drugi pogled je stvar vendarle veliko bolj prozaična: večina jih knjige izdaja prav pri Profilu. Če pa že imajo kakega drugega založnika, Profil - z njegovo verigo knjigarn, med katerim je tudi »največja na jugovzhodu Evrope« - nujno potrebujejo za plasiranje in razpečevanje svojih literarnih izdelkov.
Največja medijska družba v državi Europapress holding je prav tako tesno poslovno povezana z omenjeno založniško hišo, saj si delita dobiček, ustvarjen z akcijo pod delovnim geslom »knjiga skupaj s časopisom«. Molk vodilnih občil in njihovih književnih uglednežev, ki sicer v svojih kolumnah nenehno kažejo izrazito občutljivost za »vprašanja svobode«, o brezsramnem teptanju delavskih pravic v Profilu zato lahko razumemo kot posledico sistemske korupcije.
S široko mrežo podkupljenih je kapitalizem priskrbel veder in nasmejan obraz svojemu nasilniškemu značaju. Spreminjanje podjetij v delovna taborišča, kjer bodo delodajalci imeli oblast nad celotnim življenjem zaposlenih, pa ni nekaj, ob čemer bi se kdor koli zgrozil, niti se ni nikomur o tem zdelo vredno javno razpravljati. Nasprotno, nekaj najbolj vsakdanjega je, da velike družbe postajajo »države v malem«, s svojim lastnim represivnim aparatom. Tako se lahko zgodi, da bodo celo države kmalu postale neproduktivni presežek, saj so lastniki velekapitala sposobni samostojno opravljati policijske in vojaške dejavnosti in z mehanizmi discipliniranja in izsiljevanja držati družbo v pokorščini.
To je tako imenovana »resničnostna proza«, sicer najbolj priljubljena literarna zvrst na Hrvaškem. In prav nič ne dvomimo, da bi verodostojnost tega žanra Profilovi pisci, če bi se to od njih zahtevalo, branili tudi pred detektorjem laži.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.