Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Kolumna

20 let po tem

Čas proslav ali čas druge republike?

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Ustanovljen je častni odbor, ki bo bdel nad celoletnim praznovanjem 20-letnice slovenske samostojnosti. A ko se je sestal v palači predsednika Danila Türka, so že manjkali trije nekdanji premieri Lojze Peterle, Andrej Bajuk in Janez Janša. Predsednik prve vlade Peterle pravi, da je zanj neprimerno, da bodo slavili hkrati obletnico samostojnosti in obletnico ustanovitve OF, medtem ko preostali člani odbora s predsednikom države na čelu v tem ne vidijo nič spornega.
Ob tej priložnosti vznikne vprašanje: kaj je smisel državnih proslav? Vsekakor dejstvo, da so ob tem dogodku na skupnem odru tudi politiki, ki so medtem vseskozi v demokratičnem konfliktu. Ko so v mirovnih pogajanjih v jugoslovanskih vojnah skušali mirovni posredniki spraviti za isto mizo nasprotujoče si strani, so iskali minimalne vsebinske okvirje, ki so bili sprejemljivi za vse. Da bi jih zbrali, je bilo potrebno veliko modrosti pogajalcev in iskanja kompromisov, s katerimi bi se strinjali smrtni sovražniki.
V aktualni Sloveniji pa še državne proslave ni moč organizirati tako, da bi bila za vse sprejemljiva. Toda, ali je to res neizbežno? Ali vseeno ne obstaja agenda, ki je skupna vsem?
Kaj je najbolj logično ob proslavi 20-letnice osamosvojitve, kot da praznujemo 20-letnico? Osvobodilna fronta je organizacija, ki je delila prebivalce Slovenije, pod njenim vodstvom je delovala tajna organizacija VOS, ki je v imenu boja zoper izdajalce streljala tudi sodržavljane. OF tudi ni bila združevalna, iz nje so izključili patriota Črtomirja Nagodeta in njegovo »Staro pravdo«, izvržena je bila celo legendarna Angela Vode.
Kdor je s praznovanjem osamosvojitve združil praznik OF, je vnaprej vedel, da s tem sproža shizmo. Oziroma povsem preprosto: ob dvajsetletnici osamosvojitve je edino racionalno praznovati samo dvajsetletnico osamosvojitve!
V času partijske Jugoslavije je namreč vladala manira, da so skupaj praznovali državne slovesnosti, 85-letnico predsednika Tita in 40-letnico njegovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije.
Toda ta konflikt je tokrat postranskega pomena. Čemu ta obsežnost celoletnega proslavljanja osamosvojitve, ki kronološko sega od plebiscita, prek obletnice sprejetja temeljne ustavne listine, dneva, ko je Slovenijo zapustil zadnji Jugoslovanski vojak, pa vse do obletnice sprejetja ustave? Predsednik Türk pravi, da je namen krepitve domoljubja in krepitev ugleda Slovenije v svetu.
Njegova retorika je za nekdanjega diplomata OZN neverjetna, to je vendar značilnost diktatur, naj si bo Kim-Il-Sungova, sovjetska ali jugoslovanska, ki je pojasnjevala, da z množičnimi proslavami krepimo ugled neuvrščene Jugoslavije v svetu.
Nekaj več teže ima misel o krepitvi domoljubja, ki pa nima stvarne podlage. Državni aparat je še včeraj s premierom Pahorjem na čelu servisiral gradbenega barona Ivana Zidarja, ki si je poprej nagrabil sanjsko premoženje, tisoče njegovih zaposlenih pa čaka brezposelnost. Slovenija zlata mati za Zidarja in trda mačeha za zidarje!
Ali pa usoda odpuščenih delavcev Merkurja, ki naj bi jim po zakonu ne mogli izplačati odpravnin, medtem ko je vodstvo »Merkurja« Binetu Kordežu še po odstavitvi plačevalo 13 tisoč evrov na mesec. Geste, ki postavljajo pod vprašaj logiko gospodarjenja. V minulih dveh desetletjih so ekonomisti pridigali, da plače zaposlenih ne smejo preveč rasti, ker bo to potopilo podjetja, medtem ko je pri menedžerjih veljalo, da morajo biti bajno plačani, če želimo, da bodo vodili firme v prosperiteto. Poglejmo le zadnji saldo: Merkur je imel v letošnjem letu za 116 milijonov izgube, medtem ko je bil do pred meseca njegov čelnik plačan po 13 tisoč evrov na mesec. Ob takem vodenju bi bila plača 200 evrov na mesec za Kordeža prevelika!
Kdo bi se veselil praznovanja dvajsetletnice Slovenije, ki se je medtem spremenila v nesocialno in poslovno sprevrženo državo?
Še več, leta 1990 je odločitev za odcepitev Slovenije od Jugoslavije pomenila pot v gospodarski in politični napredek ter v svobodo izražanja.
Kje je Slovenija danes? Največji ljubljenec vladajoče koalicije ljubljanski župan Zoran Janković je poleg številnih tožb zoper novinarje vložil še kazensko tožbo zoper Mikija Mustra. Nestor karikature, ki je eden najboljših slovenskih ilustratorjev, ga je v reviji »Reporter« narisal kot Hitlerja, župan Janković pa mu grozi z zaporno kaznijo. Primer, ki ga v dvajsetih letih ni bilo.
Pred osamosvojitvijo je namreč vladal režim, ki je kaznoval državljane, če so izražali slabo ali žaljivo mnenje čez oblastnike, slovenska država pa jim je prinesla možnost, da tako kot lahko po mili volji častijo politike, imajo lahko o njih tudi najslabše mnenje.
Medtem ko je bila Slovenija '90 zgled ekonomske demokracije za Srbijo in Hrvaško, sta danes Srbija in Hrvaška državi, ki imata pravno zakonodajo, s katero lahko razlastninita tajkune in finančne prevarante. Na Slovenskem pa policija preganja samo propadle konglomerate.
Partijska Jugoslavija je bila centralizirana država, v kateri je na račun davkov najbolj bogatela prestolnica Beograd. Slovenija 1990 je začela samostojnost z idejo o skladnem razvoju države. Danes ljubljanska centrala ukinja porodnišnice v Brežicah, Trbovljah, Kranju. Da bi država varčevala, periferija izgublja institucije, njenim prebivalcem pa pada zdravstveni standard. Pod taktirko policijske ministrice ukinjajo celo policijske postaje v Slovenj Gradcu in drugod po državi. Država se torej umika iz regij, medtem ko v istih Trbovljah dovoljuje sežigalnici Lafarga, da zastruplja zrak domačinov.
Kje je tu patriotizem? Njegov predpogoj je občutek enakosti med državljani.
Sicer pa je policijska ministrica Katarina Kresal v intervjuju »Delo« izrekla homofobno izjavo, v kateri je pristaše SDS označila za čredo!!!!! V Sloveniji imamo torej dve vrsti ljudi: prave državljane in čredne državljane!???????????????????
Kako je na to odreagiral državni predsednik, ki pledira za razmah patriotizma?
Leto proslavljanj je v teh danostih nesmisel, 20-letnica je trenutek samopremisleka, vzgib za resetiranje države v drugo republiko.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.