dr. Bogomir Kovač

Dr. Bogomir Kovač

17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Kolumna

Zatreslo bo vse

Japonska je nedvomno v največji gospodarski krizi po II. svetovni vojni in kot svetovna gospodarska velesila usodno vpliva tudi na druge

Japonski potres in njegove tragične človeške posledice v teh dneh pretresajo svet. Sporočilo je politično-ekonomsko večplastno in zahteva skrajno moralno previdnost in občutljivost. Pa vendar je jasno vsaj troje. Japonska je kot tretje največje in drugo najbolj vplivno gospodarstvo na svetu na kolenih. Največji problem je nenavadna kombinacija treh dejavnikov, rušilne moči potresa in morskega cunamija, energetskega kolapsa in klasične jedrske nesreče. Vse troje hkrati učinkuje mnogo bolj usodno, kot bi površno sodili. Japonska je doživela pretres v enem od najbolj neugodnih trenutkov svojega razvoja. Podobno velja za svetovne razmere, kjer lahko japonska tragedija v kombinaciji z nekaterimi drugimi problemi povzroči zdrs v novo ekonomsko recesijo.
Japonsko gospodarstvo je veljalo za povojni svetovni gospodarski čudež, zlasti na področju industrijske proizvodnje in organizacije dela, tehnološke inovativnosti in produktivnosti. Japonski kapitalizem naj bi združeval tradicionalne vrednote s sodobnimi menedžerskimi metodami, njihov socialnotržni sistem so primerjali z nemškim modelom, japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijski razvoj (MITI) je veljalo za svetovni zgled vodenja politike konkurenčnosti. Japonska gospodarska rast je temeljila na domači potrošnji in liberalizaciji trgovine, ki pa je veliko bolj skrbela za izvoz kot za uvozno odprtost. Zalomilo se je, kot vedno, pri bankah in finančnem sistemu ter razvijanju posebnih poslovnih mrež, ki so jih okoli njih koncentrirala industrijska podjetja in izvozne družbe. V sedemdesetih je Japonska v statistikah rasti spominjala na sedanjo Kitajsko, v osemdesetih je še vedno rasla nadpovprečno, toda hkrati je ves razvoj temeljil na kreditnem zadolževanju. Borzni balon nepremičninskih cen in delnic je počil leta 1992. Japonska je od tedaj zdrsnila v recesijo, ki traja domala dve desetletji in ima znamenito črko L. In nobena izhodna strategija doslej ni zalegla. Sanacija bank je bila prepočasna, podjetja so se slabo prenavljala, finančni odpisi so zajeli petino BDP-ja (okoli 1000 milijard USD), država je obtičala v enem največjih javnih dolgov na svetu (več kot 200 odstotkov BDP-ja). Pestijo jo deflacija, nizka rast in visoka brezposelnost. Japonska je izgubila domala dve razvojni desetletji in velja za drugega najslavnejšega svetovnega bolnika, za ZDA.
Razlogi za takšne razmere so številni. IMF jih vidi predvsem v visokem zadolževanju japonskega gospodarstva, drugi poudarjajo padec produktivnosti in razpad japonskega industrijskega in socialnotržnega modela, Krugman opozarja na nezadostno povpraševanje in slabo ekonomsko politiko. Monetarna politika je obtičala v likvidnostni pasti pri ničelni obrestni meri, fiskalna politika se je uštela pri spodbujanju potrošnje z nizkimi multiplikativnimi učinki, spodbujanje konkurenčnosti je spregledalo srednja in mala podjetja. Japonska je danes ekonomsko in finančno izjemno ranljiva in sedanji potres je slaba popotnica za njeno reševanje. Toda vse reči niso tako črno-bele. Japonska je še vedno eden vodilnih svetovnih izvoznikov, domače varčevanje je največje na svetu (18.000 milijard USD), zato je tudi zadolženost države ostala v varnih rokah domačih finančnih institucij in ne špekulativnih svetovnih trgov. Japonska je danes vodilni svetovni posojilodajalec, ima kapital. Njena težava je že dolgo v tem, kam in kako ga naložiti, tudi doma. Tokio je še vedno azijski finančni center, Japonska pa vodilna država v komercialni elektroniki in polprevodnikih, avtomobilski industriji in ladjedelništvu.
Neposredna škoda ob nedavnem potresu še ni dobila prave ekonomske ocene. Za mnoge naj bi bil potres primerljiv s tistim v Kobeju leta 1995, čeprav je bil takrat prizadet eden vodilnih industrijskih centrov v nasprotju s sedanjim pretežno agrarnim območjem. Potres v Kobeju so takrat ocenili na 125 milijard USD, prve sedanje ocene se gibljejo med 100 in 170 milijardami USD. Toda osrednja škoda je odvisna od sanacije energetske krize v državi in v tem primeru obsega namesto dveh tudi pet ali več odstotkov BDP-ja (med 250 in 350 milijardami USD). Kombinacija škode socialne in prometne infrastrukture, zaustavitev proizvodnje in sanacija celotnega energetskega sektorja je namreč več kot običajen seštevek delov. Prav tako so svetovne razmere slabše kot kadarkoli, Japonska pa je veliko bolj ranljiva kot leta 1995. Prvi krizni odgovor nakazuje obseg problemov. Japonska centralna banka daje v obtok 183 milijard USD, vlada aktivira prvi reševalni proračunski paket s 37 milijardami USD in že govori o podvojitvi, zavarovalnice pričakujejo rekordnih 32 milijard USD zahtevkov.
V tem trenutku sta ekonomsko najnevarnejša možna jedrska katastrofa in morebitni zlom energetskega sistema. Oboje lahko zamaje zaupanje na trgih in potrebno politično sposobnost vodenja nove krize v državi. Dvodnevni borzni lom (Nikkei) je največji v zadnjih desetletjih, svetovni finančni odgovori so dramatični. Japonska bo nedvomno aktivirala svoj kapital, zamaknila načrtovano fiskalno konsolidacijo in povečala svojo finančno obolelost. Drugi krog zadeva rušenje domačih in tujih dobavnih verig, težave z izvozom, zagotavljanje energetske stabilnosti, ki je ključ japonskega gospodarskega preživetja. Na koncu bo veliko odvisno od politične sposobnosti Katove administracije in zaupanja v korporativni sektor. Japonska je nedvomno v največji ekonomski krizi po II. svetovni vojni in kot svetovna gospodarska velesila usodno vpliva tudi na druge.
Svetovni odzivi so predvidljivi. Japonska potresna kriza bo zamajala krhko oživljanje v ZDA in EU. Kapitalski trgi bodo ponovno rdeči, obrestni pribitki večji in zadolževanje dražje, cene plina in tudi nafte bodo poskočile, stroški bodo višji in gospodarska rast nižja. Tokrat sta prizadeti tudi Kitajska in celotna Azija, ki naj bi zahod sveta rešila pred recesijo.
Japonsko sporočilo je jasno. Narava je močnejša od ekonomije in energetika pomembnejša od drugih panog. Potres je zamaknil zemeljsko os in premaknil težišče svetovne ekonomije, morda tudi dojemanje njene energetske prihodnosti. Še tako močni so v teh razmerah majhni in nebogljeni. In samo upamo lahko, da bo trdnost japonskih ljudi to tragedijo napolnila s svetovno solidarnostjo in skupno razvojno priložnostjo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.