14. 4. 2011 | Mladina 15 | Uvodnik
Toliko pameti!
Če prav razumemo, se v tej državi vse raznorodne strani, od vlade do neoliberalcev, klerikov, pa še jih je, strinjajo, da je Slovenija država, ki ima previsoke stroške dela. Pa ne samo zato, ker so plače same tako grozno visoke, ampak je še bolj grozljiva obdavčitev plač. Uboge tujce, ki želijo investirati v tej državi, od Američanov do Nemcev, kar strese, ko izvejo za naše grozovite plače! Vsakega drugega investitorja odpeljejo na urgenco, vsak deseti pa spusti dušico.
To, da so v Sloveniji plače z vsemi prispevki in davki visoke in da je to problem slovenske konkurenčnosti, je notorična neumnost.
Po vseh kazalcih, s prispevki in z davki, brez njih, obrnjeno tako ali tako, stanejo delavci v vseh panogah in na vseh področjih v Evropski uniji več: v Belgiji (kar trikrat toliko), na Danskem, na Švedskem, v Franciji, v Luksemburgu, v Nemčiji, na Finskem, v Avstriji, v Španiji, v Veliki Britaniji, v Grčiji, večinoma pa tudi na Portugalskem. In če bi bil največji problem Slovenije res v plačah, potem Nemčija danes ne bi zaposlovala - v Nemčiji je povprečen celoten strošek delavca na uro več kot še enkrat višji kakor v Sloveniji. Nemčija bi morala biti po tej logiki država na smetišču zgodovine. Ta država ima čisto nekonkurenčne plače (tako naše plače imenujemo pri nas, njihove so torej še bolj nekonkurenčne). Da o Franciji, Belgiji, Avstriji (ki je kriza ni prav nič zamajala, čudno, pri takšnih plačah) ne govorimo.
Še več: govorijo nam, da če hočemo postati Nemci, če hočemo živeti in bivati kot na primer Nemci ali Avstrijci, moramo imeti nižje plače in nižji standard. Slovenija lahko dohiti te države samo z nižjimi stroški dela! Čakajte malo, pa kaj je tisto, kar želimo dohiteti? Česa ne razumemo? Mar ne želimo doseči njihovega standarda? Kaj pa želimo torej doseči?
Problem Slovenije niso visoke plače. Problem Slovenije je, nasprotno, v tem, kot je že večkrat zapisal ekonomist Franček Drenovec, da je ta država svoje celotno gospodarstvo gradila le na plačah, in sicer nizkih. In danes nas spet in še vedno prepričujejo, da so osrednji problem visoke plače zaposlenih. Niso, plače so le slab izgovor menedžerjev in njihova dolgoletna bližnjica do dobičkov. Na tem so bili utemeljeni pretekli dobički. Absurd pa je, da na tem temelji tudi strategija izhoda iz krize v tej državi. In sicer na ravni podjetij in države. Za zdaj se je večina ukvarjala le z zmanjševanjem stroškov, zlasti stroškov dela. A začuda: bistvenega izboljšanja ni. Čudno, kajne?
Avstrija je pomembna proizvajalka tekstila. Da, proizvajalka. Pa so plače z vsemi davki in prispevki tudi v tekstilni industriji v Avstriji še enkrat višje kot v Sloveniji. Vendar njihova tekstilna industrija ne propada, ampak je dobičkonosna. In ne selijo je iz Avstrije. Po splošni slovenski ekonomsko propagandistični logiki je Avstrija država pred propadom, če ne cela, vsaj njena tekstilna industrija. Pa ni. Ker se niso ukvarjali z zniževanjem plač, ampak so se specializirali, niso zapirali razvojnih oddelkov, ampak so jih širili. Danes imajo vrhunsko tehnologijo. Mimogrede: kaj najprej ukine večina tujih lastnikov, ko prevzamejo slovensko podjetje? Zakaj že?
Ker smo v Sloveniji gradili vse le na nizkih plačah, smo k nam pretežno privabljali tudi le tiste tuje investitorje, ki jim je bilo najbližje to razmišljanje. In kakor in zaradi česar so prišli, zato tudi odhajajo - drugam. Ker so samo zato prišli. So marže v bankah padle, ko so prišle na slovenski trg tuje banke? Ne. Zakaj ne? Ker so tuje banke prevzele tukajšnje marže. Logično.
Ko želi država dokapitalizirati največjo državno banko, vsi kričijo, da je to nepotrebno, škodljivo, raje prodajte to grdo zajedavko. Kaj pa če bi si drznili obrniti logiko: zakaj ne bi na primer prav te banke država prek javnih skladov dokapitalizirala s trikratno cifro, in sicer zato, da bi ta banka kupila še kakšno banko v sosednjih državah in postala večji igralec? Zakaj ne bi država prek svojih skladov dokapitalizirala na primer Petrola, da bi ta v času zastoja v sosednjih državah poskušal postati večji igralec v regiji? Zveni čudno? Poglejmo stvar z južne strani. Zakaj celotno hrvaško gospodarstvo in bančništvo ter tudi vlada stojijo ob strani Agrokorju pri njegovi ambiciji, da bi kupil Mercator? V Sloveniji smo na srečo pametnejši: vsakega, ki opozarja, da na dolgi rok izguba Mercatorja slabi celotno industrijo, razglasimo za nacionalističnega paranoika. Mimogrede: zakaj Avstrija rešuje Hypo banko?
Avstrijci so pač nori. In pojma nimajo o biznisu. Poglejte samo njihove plače. Sploh so čudni: tam na nacionalni televiziji ne predstavljajo kot nacionalnih junakov in velikih ekonomskih praktikov tistih podjetnikov, ki grozijo, da bodo svojo proizvodnjo preselili v tujino. Čudni so, čudni.
Še dobro, da imamo pri nas toliko več pameti. In vso smo na kup sami pometli, če parafraziramo Stanislawa Leca.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.