Politizacija evropskega bančništva

V sedanji finančni in dolžniški krizi so banke, naše in tuje, odigrale eno ključnih vlog

Slovenska vlada je uveljavila nov bančni davek, da bi banke spodbudila k večji investicijski vnemi. V sedanji finančni in dolžniški krizi so banke, naše in tuje, odigrale eno ključnih vlog. Najprej so s svojo kreditno in finančno politiko spodbujale krizo, kasneje so postale temeljni kamen kriznega zdrsa in nazadnje s počasno sanacijo portfelja postajajo razlog za počasno okrevanje. Sprva so bile deležne likvidnostne pomoči centralnih bank in garancijskih ter depozitnih shem držav, kasneje so se izneverile oživljanju gospodarske rasti in pokrivanju dolžniške krize držav. EU se je z odlogom odločila za obremenitvene teste glede kakovosti kapitala, iz Basla prihajajo nove regulacijske zahteve, ostrejši so nadzorni mehanizmi. Sanacija bank je pogoj za oživitev gospodarstva in ključni vzvod reševanja sedanje krize. V Sloveniji Umar ugotavlja, da so podjetja nekakšni talci bank, BS šele išče prave zamisli za sanacijo bančnega sistema, vlada pa z davkom priznava, da ne ve, kako oživiti gospodarstvo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.