Peter Petrovčič
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Dobre novice iz Strasbourga? Za koga?
Šestim izbrisanim, ki jim je evropsko sodišče za človekove pravice pred leti prisodilo skupaj 120 tisoč evrov odškodnine za duševne bolečine zaradi izbrisa, je to sodišče zdaj prisodilo skupaj še 240 tisoč evrov odškodnine za gmotno, torej praktično škodo. Nova zmaga izbrisanih, kot trdijo v nevladnih organizacijah? Prva zmaga za državo, kot so se pohvalili na ministrstvu za notranje zadeve? Kdo so zmagovalci in kdo poraženci v posamezni etapi v procesu poprave krivic, pa je vsako leto, ki mine brez dejanske poprave krivic, manj pomembno.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Nekdanji poslanec in župan Maribora Franc Kangler mora v zapor, tako je dokončno odločilo sodišče. In ker mora v zapor za več kot šest mesecev (sedem), mu bo v skladu z zakonom (če ne bo dodatnih zapletov) prenehal mandat državnega svetnika, ki mu je še edini ostal, potem ko se mu je zgodila ulica. Kangler bo zdaj torej prvič izgubil funkcijo, ker tako določa zakon. To se ne zgodi pogosto, poleg njega in Srečka Prijatelja, ki je na podlagi zakona izgubil poslansko funkcijo, bi težko našli še koga.
-
Ljubo Bavcon je profesor kazenskega prava, ki ga desnica oziroma Janez Janša prišteva h komunistični kontinuiteti. Bavcon je res dobršen del svojega življenja preživel v času prejšnjega sistema, saj bo spomladi dopolnil 90 let. Ker je že dolgo na svetu, pravi, se spominja številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svari pred tem, da bi jih ponavljali sedanji politiki. Predvsem glede povečevanja represije, ki vedno vodi v totalitarizem. Meni, da bi lahko imel nepremišljen lov za storilci gospodarske kriminalitete na dolgi rok slabe posledice za družbo.
-
Urad je po zakonu pristojen, da preverja, ali kolektivne organizacije, ne samo Sazas, opravljajo svoje naloge skladno z zakonom. Nadzor je permanentna dejavnost in ne enkratno dejanje. Na področju kolektivnega upravljanja poteka 77 nadzorstvenih postopkov pri vseh petih organizacijah, ki spadajo v našo pristojnost. Preverjamo zakonitost promocijskih skladov, skladnost statutov z zakonom, skladnost opravljanja dejavnosti z izdanim dovoljenjem urada in ustreznost porabe zbranih sredstev za stroške pravnega svetovanja, zastopanja pred sodišči …
-
Če državni organi pri izvajanju nalog naletijo na odpor, pokličejo na pomoč policijo ali pa jo, kadar pričakujejo zaplete, že vzamejo s seboj. Davčni inšpektorji pa po novem ne bodo več potrebovali policije, saj bodo lahko nad davčnim zavezancem uporabili strokovni prijem, udarec ali met, plinski razpršilec, sredstvo za vklepanje in vezanje ter celo pištolo. Vlada se je pred časom namenila združiti carinsko in davčno upravo v novo finančno upravo, kar bo storila z zakonom o finančni upravi, ki je v državnem zboru uspešno prestal prvo branje. Davčni inšpektorji ne bodo zgolj dobili novih prostorov, nazivov in uniform, ampak tudi nova pooblastila, ki jih doslej z izjemo določenega dela carinikov niso imeli. V bistvu gre za prepis posebnih pooblastil iz zakona o nalogah in pooblastilih policije.
-
Janša in njegova stranka sta vložila številne tožbe zoper vse mogoče fizične in pravne osebe. A prvak SDS v svoji stranki v tem vseeno ni prvak, primat si lasti ljubljanska mestna svetnica iz SDS Pavla Murekar. Murekarjeva je po izobrazbi inženirka gradbeništva, zdaj pa je študentka prava na zasebni pravni fakulteti v Novi Gorici. Poleg tega je občinska svetnica, ki je zoper mestno občino vložila več kot 15 tožb zaradi različnih nepravilnosti.
-
Opozicijski britanski laburisti so napovedali, da bo prva naslednja laburistična vlada znižala starostno mejo za udeležbo na volitvah na 16 let. Šestnajst- in 17-letniki lahko v Veliki Britaniji sicer že volijo v posameznih okrajih na lokalni ravni, isto velja za nekatere nemške zvezne dežele in švicarske kantone, v Avstriji pa lahko volivci, starejši od 16 let, volijo na vseh, tudi splošnih volitvah. Bo starostno mejo za udeležbo na volitvah znižala tudi koalicija pod vodstvom Alenke Bratušek, ki je mlade v novem koalicijskem sporazumu razglasila za prioriteto?
-
»Potem ko smo se dve leti konstruktivno pogovarjali z lastniki zemljišč, ki jih predstavlja kmetijsko-gozdarska zbornica, zavodom za gozdove, zavodom za varstvo narave in ministrstvom o ureditvi nerešenih vprašanj, smo zgroženi prebrali osnutek sprememb zakona o ohranjanju narave, ki zgolj uzakonja prepoved vožnje z gorskimi kolesi v naravnem okolju,« pravi Matej Obu iz Slovenske kolesarske mreže.
-
30. 1. 2014 | Politika
Zoran Thaler je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. To pomeni, da se je dogovoril o višini in načinu prestajanja zaporne kazni, višini denarne kazni in nakazilu sredstev v dobrodelne namene. Po naših podatkih bo tako v prihodnji tednih ali mesecih obsojen na dve in pol leti zapora, ki ga bo prestajal ob prostih dneh, torej ob vikendih, najverjetneje na polodprtem oddelku centralnega zapora na Dobu, kjer vikend zapor preživlja večina obsojenih na zaporno kazen višjo od dveh let. Poleg tega bo obsojen tudi na 35.000 evrov denarne kazni, v znak dobre vere pa bo Pediatrični kliniki v Ljubljani še pred izrekom sodbe nakazal 15.000 evrov. Ker je novinarjem Sunday Timesa pod krinko dejal, da bi vzel podkupnino v zameno za zastopanje partikularnih interesov v evropskem parlamentu.
-
»Ta je bil kolikor vem obsojen, kolikor vem je kazen odslužil in po zakonu je popolnoma čist, nenazadnje pa kaj ima njegova domnevna kriminalna preteklost opraviti z njegovimi odkritji,« se je o Romanu Leljaku, raziskovalcu zločinov totalitarne oblasti, na blogu vprašal Vinko Gorenak. Drži, kar pravi Gorenak. Kdor prestane kazen za storjeno kaznivo dejanje, je odplačal dolg družbi. Po preteku določenega obdobja po prestani kazni se njegovo ime izbriše iz kazenske evidence in lahko kandidira za najodgovornejše funkcije v državi, za predstavnika ljudstva najvišjega ranga, za poslanca recimo, pa tako ali tako.
-
Komisija za preprečevanje korupcije je doslej povečano koncentracijo lobističnega pritiska zaznala predvsem pri energetsko-gradbenem projektu Teš 6 in v igralništvu. Kot v razvitih lobističnih središčih po svetu se tudi v Sloveniji največ lobira v gospodarstvu. To potrjujejo podatki o številu lobističnih sestankov na posameznem ministrstvu. Največ jih je bilo predlani na ministrstvu za finance, ministrstvu za gospodarstvo, ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za izobraževanje, kulturo in šport.
-
Okrožno sodišče v Ljubljani je 18. oktobra odredilo začetek kazenskega postopka zoper nekdanjega slovenskega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ker je ugriznil v vabo britanskih novinarjev pod krinko in pokazal pripravljenost za zastopanje interesov neke skupine v zameno za plačilo. Kako po navadi rečemo temu, kar se je zgodilo? Bil je zlobiran, v najbolj grobem pomenu besede. To se je zgodilo v Bruslju, kjer je na osebni, strankarski, uradniški, skratka na vseh ravneh lobiranje nekaj najbolj vsakdanjega – a ne le v Sloveniji, tudi v Bruslju lobisti vedno trdijo, da »stranke« prepričujejo le z argumenti.
-
Policija je pridobivala z zakonom varovane podatke brez potrebnih sodnih odredb, s preslepitvijo, včasih celo brez navajanja pravne podlage, je razbrati iz poročila informacijske pooblaščenke o policijski aktivnosti na svetovnem spletu.
-
Ni dvoma, pravosodni minister Senko Pličanič se ne razume najbolje z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem. Čeprav se zdi, da imajo napetosti med prvim človekom tožilstva in pravosodnim ministrom lahko tudi dobre učinke, pa lahko nerazumevanje med funkcionarjema vodi v nesodelovanje, talec tega pa je tožilstvo.
-
Ni še tako dolgo, bilo je pred dobrim letom, ko sta tožilki v zadevi Balkanski bojevnik Blanka Žgajnar in Mateja Gončin ugotavljali, da »je Slovenija očitno neka oaza spoštovanja človekovih pravic«, »edina evropska oaza« te vrste. Že tedaj ni bilo tako, to pa je pred dnevi potrdilo tudi višje sodišče, ki je razveljavilo izločitev domnevno nezakonito pridobljenih dokazov zoper domnevni narkokartel. Z vsakim zakonodajnim posegom v pravila kazenskega postopka pa trditev tožilk drži le še manj.
-
Pred časom je razburjala podelitev Zoisove nagrade dr. Dušanki Janežič (iz osebnostnih razlogov), a dejansko je vsaj tako sporna tudi podelitev Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini, ki ga je prejel dr. Milko Mikola. Ne iz osebnostnih razlogov, podelitev priznanja je vprašljiva z vidika znanstvenih dosežkov in objektivne vrednosti njegovega raziskovalnega dela.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Če je bila lani velika zgodba odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Slovenija približno polovici izbrisanih izplačati odškodnino za povzročeno škodo, je bila letos to sprejem zakona, ki naj bi to določil.
-
30. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Veliko dela za sodnike
V novo leto je pravosodje vstopilo mirno, saj se je menjala politična oblast. Dva dni pred izvolitvijo nove je ustavno sodišče razveljavilo tri odstavke ZUJF-a, ki so nekaterim upokojencem neustavno znižali pokojnine. In iz omare je padel prvi Janšev okostnjak, nova vlada pa je odločitev ustavnega sodišča spoštovala. … Novi/stari pravosodni minister Senko Pličanič, ki je bil na bojni nogi s pravosodjem že prej, je nato napovedal, da bo nadaljeval boj za »boljše pravosodje«.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Svet
Slabo znamenje za pravice Evropejk
Načelo enakopravnosti med moškimi in ženskami je vsebovala že rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti leta 1957, vse kasnejše pogodbe v procesu evropskega povezovanja so to načelo le še nadgrajevale. V zadnjem času pa se v evropskem parlamentu, dolgoletnem izpričanem zaščitniku pravic žensk, nekaj dogaja. Pred dnevi je na tem področju stopil korak nazaj. Evropejke, ki jim odrekajo pravico odločanja o lastnem telesu, je prepustil na nemilost in nemilost vladam njihovih držav.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
Spolne zlorabe naj ne zastarajo!
Pred časom je Martina Leban, zdaj odrasla ženska, za Dnevnik Televizije Slovenija spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je doživela v otroštvu. Zlorabila sta jo dva moška, sosed in očim oziroma materin novi partner. V materi tedaj ni našla podpore, da bi o tem spregovorila. Šele pri 33 letih je v njej dozorela odločitev, da storilca prijavi organom pregona, a zastaralni rok se je že davno iztekel. In Lebanova ni edina. Posamezniki, ki so bili v mladosti spolno zlorabljeni, živijo med nami. Večina se jih, zaradi specifike spolnih zlorab, s tem spoprime šele v zrelih letih, ko je že prepozno, da bi zahtevali sodno varstvo in kazen za storilca. Brez grožnje s kaznijo pa kaznivo dejanje v bistvu ni kaznivo.
-
25. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Te dni je bilo aktualno vprašanje podpore evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu pri kandidaturi za prvega moža najstarejše evropske povezave, Sveta Evrope – jamstva miru v Evropi po prvi svetovni vojni in vrhovnega varuha človekovih pravic. Vlada ga nazadnje ni podprla in ga ni kandidirala za to visoko funkcijo, a zdi se, da s tem zgodba ni končana, nekatera vprašanja, ki so se postavila ob Peterletovem poskusu, ostajajo namreč brez odgovorov.
-
15. 12. 2013, 08:00 | Politika
Nedavno so se na osrednjem slovenskem vojaškem vadišču postrani gledali postojnsko občinsko redarstvo in policija ter slovenska in ameriška vojska. Prvi so drugim na podlagi občinskega sklepa, da se vojski prepreči dostop na vadišče, žugali s kaznimi za prometne prekrške, vojska pa je na vadišče odšla po drugi cesti, ki vodi skozi sosednjo občino. Na občini Postojna zatrjujejo, da je to zgolj prvi v vrsti ukrepov zoper vojsko, odkar je država z njimi prekinila komunikacijo in nehala plačevati odškodnino.
-
13. 12. 2013, 16:15 | Politika
Peterle bi bil rad šef Sveta Evrope
Le še do nedelje ob polnoči je preostalo za vložitev kandidature za Generalnega sekretarja Sveta Evrope. Slovenskemu evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu sta tako ostala le še dobra dva dneva, da prepriča koalicijske partnerice, da podprejo njegovo kandidaturo.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Družba
Policija gleda v tvoj računalnik
Težava z računalniki je, da jih lahko brez naše vednosti napadejo virusi, črvi, trojanski konji, ki uničujejo programsko opremo in omogočajo krajo podatkov. Gre za nadležen, tudi kazniv del hekerskih dejavnosti, ki pomenijo vdor v zasebnost. Del teh dejavnosti pa bo, če bo vlada dosegla svoje, kmalu postal legalen. Računalniške trojanske konje, programe, ki tretjim osebam omogočajo popoln nadzor nad katerimkoli računalnikom, bo lahko nameščala in uporabljala kar policija. Pa še zakonsko podlago za uporabo lovilcev mobilnih informacij (t. i. IMSI-lovilec), ki jih je doslej uporabljala nezakonito, bo dobila za povrhu.
