Peter Petrovčič
-
Mitja Svete: "To je začaran krog. Če imaš občutek, da tvoj glas nima vpliva, ne greš na volitve."
V času, ko ljudje na ulicah izražajo nezadovoljstvo s sedanjo politično in tudi ekonomsko ureditvijo, je milo rečeno nenavadno, da so parlamentarne stranke tako složne glede sprememb referendumske zakonodaje in celo ustave. Spremembe, ki jih predlagajo, bi namreč omejevale soodločanje ljudi. Pri ureditvi, ki jo imamo, je referendum edini instrument neposredne demokracije, ki je dostopen prebivalstvu.
-
»Javnost želim obvestiti o pritiskih politike, ki jih doživljamo že nekaj časa in se nerazumno stopnjujejo.« »Ministrstvo je želelo izvesti pravosodni nadzor, za katerega niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, kar smo morali zavrniti.« »Ministrstvo z vsem navedenim ustvarja okolje, zaradi katerega je na državnih tožilstvih težko normalno delati.« »Samostojnost državnih tožilcev in državnih tožilstev bomo branili.« Kot bi poslušali stare izjave iz časov, ko je tožilstvo vodila Barbara Brezigar. Pa ni tako, gre za sporočila, ki jih je v ponedeljek javnosti in vladi poslal njen naslednik, generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
-
Protesti počasi, a vztrajno dajejo rezultate. Ne tisti v podporo nekaterim koruptivnim politikom. Tisti drugi, vstajniški, ki zahtevajo več politične higiene. Stranke v zadnjem času kar tekmujejo s predlogi zakonodaje, ki bi tudi v politiki zakoličila meje etike in morale. Neparlamentarnemu Zaresu sta zdaj s predlogoma sledili še Državljanska lista in Pozitivna Slovenija. Z malenkostnimi razlikami vsi predlagajo rešitve, ki bi dokazano koruptivnim politikom in kršiteljem kazenske zakonodaje onemogočale kandidaturo za najvišje javne funkcije ter urejale prenehanje funkcije ali možnost predčasnega odpoklica.
-
Pred časom se je Islandija odločila v nekaterih točkah spremeniti ustavo. O tem, katere spremembe podpirajo, je povprašala ljudi na referendumu. Pri nas pa vlada oži pravico do referenduma. Islandska politika je dala možnost ljudem, da se na referendumu izrečejo o najpomembnejših vprašanjih, slovenska pa je v zadnjih dvajsetih letih referendum uporabljala za preverjanje javnomnenjske podpore v času med rednimi volitvami ali si jo z njim celo dvigovala. S predlagano spremembo referendumske ureditve se sicer politika res uradno samoomejuje, a v praksi pušča preveč odprta vrata za omejevanje »ljudskega« referenduma. Ne z določitvijo praga za veljavnost referendumske odločitve, pač pa s širjenjem polja za prepovedi referendumskega odločanja.
-
Pravna država je tudi tista država, kjer je jasno, kaj je narobe in kaj ne. Kjer je z veliko verjetnostjo mogoče predvideti, katera ravnanja so pravno dopustna ali zaželena in katera prepovedana oziroma nezaželena. Vprašanje je, ali danes sploh še obstaja taka država, Slovenija to zagotovo ni.
-
Ko je komisija za preprečevanje korupcije objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, je bil odziv podpornikov predsednikov največjih strank na ugotovitve, da sta ravnala v nasprotju s protikorupcijsko zakonodajo, različen. Volilna baza Zorana Jankovića je svojega vodjo opozicije pozvala k odstopu, volilna baza Janeza Janše pa svojemu predsedniku vlade še odločneje izrekala podporo. Glavni podporniki ga hrabrijo pri odločitvi, naj ne odstopi, naj se ne umakne iz politike, češ da je vsak nedolžen, dokler ni dokazano, da je kriv. Da torej tudi zanj velja domneva nedolžnosti.
-
Strasser obsojen, Thaler v negotovosti
V času, ko se pri nas veliko govori o korupciji najvišjih predstavnikov oblasti, se je zanimivo spomniti še ene korupcijske afere izpred dveh let, ko so zakrinkani novinarji Sunday Timesa razkrili dovzetnost nekaterih evropskih poslancev za korupcijo, med drugim zdaj že nekdanjega slovenskega evropskega poslanca Zorana Thalerja. Sredi januarja je avstrijsko sodišče bivšega evropskega poslanca Ernsta Strasserja, ki so ga prav tako posneli novinarji, obsodilo na štiri leta zaporne kazni.
-
Policija že dlje časa izreka globe in očita prekrške domnevnim organizatorjem protestov. Med njimi so se znašli predsednik neparlamentarne stranke, vodja krovnega sindikata v javnem sektorju, rektor ljubljanske univerze, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. In to kljub temu, da je verjetno »pametnim« policistom jasno, da ne gre za organizatorje. Ker ne gre za organizatorje, ima izrekanje glob sodelujočim na protestih drugačen smisel. Lahko bi šlo za zastraševanje, lahko bi bil to tudi poskus onemogočanja javnega zbiranja.
-
Dobro je, da je vlada učinkovita, vendar se vlade hitro menjajo in vsaka vlada želi spreminjati zakone po svoje, kar ni dobro. Zakoni bi morali biti stalnica pri vseh vladah, ne pa, da so posamezni členi v zakonih odvisni od tega, kdo želi komu kaj dokazati. Dobro bi bilo, da bi bila posamezna vlada učinkovita na dolgi rok. V štirinajstih letih, odkar sem začela delati na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, je bilo že osem različic kazenskega zakonika, kar je absolutno preveč. Kazenska zakonodaja nasploh se spreminja tako hitro, da je s pripravami sprememb očitno nekaj narobe.
-
22. 1. 2013 | Politika
Slovenija kot vzorčni primer koruptivne države?
Generalni sekretar najstarejše in največje zveze evropskih držav, Sveta Evrope, Thorbjorn Jagland, je v nagovoru ob začetku prvega letošnjega zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope izpostavil prioritete, kot jih vidi sam v Evropi danes. Kot prvo bi se po njegovem mnenju morali spopasti s korupcijo in zlorabo oblasti. Ker je »korupcija danes največja grožnja demokraciji in spodkopava vero ljudi v vladavino prava«. Generalnega sekretarja Sveta Evrope resno skrbi to, nad čemer je Janša zamahnil z roko.
-
Kaj so že dejali v SDS, ko so kmalu po imenovanju vlade Virantovi Državljanski listi »popustili« pri Pličaničevi zahtevi, da pristojnost nad tožilstvom ostane pravosodnemu ministrstvu? Lahko imate tožilstvo, a če koalicijska ocena njegovega delovanja po enem letu ne bo pozitivna, mora Pličanič odstopiti, tožilstvo pa preide pod Gorenakovo, notranje ministrstvo. Kmalu bo leto od tedaj. Državljanska lista je predlog takrat zavrnila in ga označila za »podcenjujočega do Državljanske liste kot koalicijskega partnerja«, zato je tožilstvo pristalo v pristojnosti notranjega ministrstva.
-
Protestniki že dlje časa in vedno odločneje zahtevajo od večnih in skorumpiranih politikov, da odidejo. In da se vzpostavijo razmere, v katerih bo pravna država veljala za vse enako. Enako kot zanje tudi za politike, tajkune, bankirje … No, vlada, katere premier je pred kazenskim sodiščem obtožen korupcije in ga je protikorupcijska komisija spoznala za kršitelja protikorupcijske zakonodaje, se ne da in vztraja, da bo pravna država veljala najprej ali predvsem za protestnike. Pravosodni minister Senko Pličanič in notranji minister Vinko Gorenak (oziroma njegova policija) namreč vztrajno iščeta »organizatorje« protestov, pišeta ovadbe in izdajata globe …
-
10. 1. 2013 | Politika
Že takoj po nastopu funkcije predsednika republike je Borut Pahor dobil priložnost, da dokaže svojo povezovalnost, ki jo je razglašal v predvolilni kampanji. Najti mora kandidata za varuha človekovih pravic, ki bi ga v državnem zboru podpirali dve tretjini poslancev. Med 26 prijavljenimi kandidati za bodočega varuha v državnem zboru nobeden ni bil deležen dovolj velike podpore.
-
O ukinitvi sodne preiskave se govori že lep čas, skrajšala naj bi kazenske postopke. Zapisana je bila že v koalicijski pogodbi prve Janševe vlade in je spet v sedanji. Spremembo zakonodaje, ki naj bi jo uvedla, oziroma novi zakon o kazenskem postopku naj bi poslanci v potrditev dobili še letos. In to čeprav spremembe ne potrebujemo. Podatki kažejo, da je rešitev za dolgotrajne kazenske postopke in zaostanke na tem področju prinesla že zadnja, dobrega pol leta stara novela zakona, ki je bila sprejeta v času Pahorjeve vlade. V nasprotju s to je odprava sodne preiskave namreč povezana s številnimi pomisleki o zmanjševanju procesnih pravic v tistem postopku države proti posamezniku, v katerem so posegi v človekove pravice največji.
-
Tomaž Virnik: "Po tokratnem rušenju se bo sodstvo po mojem mnenju spet pobiralo vsaj deset let."
Vlada je sodstvu odvzela 12 milijonov evrov za letošnje leto in tudi za leto za tem. Po posredovanju našega sindikata in vrhovnega sodišča je vlada to številko prepolovila in odvzela šest milijonov oziroma približno pet odstotkov evrov letne mase za plače. Vlada je ta denar odvzela kot neki blagajnik in ne kot vlada, ki naj bi vladala. Vrhovno sodišče in sodišča pa so se zaradi zakonskih omejitev lahko odločila le tako, kot so se. Sodniki imajo varovano plačo in delovno mesto. Tudi zniževanje plač pri okoli 4000 zaposlenih v sodstvu ni mogoče, saj je le tretjina sodnega osebja takšna, da bi jim lahko za okoli 10 odstotkov še znižali plačo, vsi ostali bi s tem že padli pod minimalno plačo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Slovenija ima ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, ki želi biti obveščen o preiskovalnih podrobnostih iz zanj zanimivih konkretnih zadev, ki jih preiskuje policija. In hkrati ministra, ki kritizira odločitve tožilcev v konkretnih zadevah, ki jih preiskuje policija. Prav tako ni več nič nenavadnega, če policija hodi v državni zbor preverjat istovetnost podpisov poslancev na zahtevi po referendumu. Na drugem, pravosodnem ministrstvu, imamo ministra Senka Pličaniča, ki piše reformo sodstva brez soglasja tretje veje oblasti. Ministra, ki predsednika vrhovnega sodišča obtožuje, da prireja podatke o trajanju sodnih postopkov. In ministra, ki želi razpustiti odvetniško zbornico.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Dobri dve desetletji po osamosvojitvi in skoraj točno na 21. obletnico izbrisa je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu izdalo končno sodbo o izbrisanih in Slovenijo obsodilo na plačilo odškodnin vsem, ki jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič že dalj časa opozarja, da denarja za tako velik javni sektor, kot ga imamo, preprosto ni. Gospodarstvo in prebivalstvo ga v tem obsegu ne moreta več financirati. Zato je racionalizacija potrebna in jo davkoplačevalci upravičeno pričakujejo. O obsegu znižanja sredstev za javni sektor, pravi, ne bo dovolil razprave, edino »o načinu prilagoditve javnega sektorja zmanjšanim sredstvom se še lahko pogovarjamo«.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Predstavljajte si, da ste ekonomski, politični, verski ali begunec kake druge vrste, ki v domovini nimate niti najmanjših možnosti za preživetje oziroma človeka vredno življenje in je iz različnih razlogov neposredno ogroženo vaše življenje. Slabše, kot je, ne more biti. Zapustite državo, pobegnete in se prebijete do ene izmed obljubljenih dežel, recimo do Slovenije. In vložite prošnjo za mednarodno zaščito, torej prošnjo za azil.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Po ustavi ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in prek izvoljenih predstavnikov. Ljudstvo ima med drugim pravico, da z referendumom prepreči uveljavitev zakona, ki ga je sprejel parlament. Zakaj ne bi imelo tudi možnosti, da še pred potekom mandatne dobe izreče nezaupnico poslancu, ki je izgubil zaupanje ljudi, ki so ga izvolili? Seveda stvar ni enostavna, ker je poslanec samostojen in ni vezan na zavezujoča navodila; toda v praksi poslanci delujejo tako, kot jim narekujejo politične stranke, neodvisni pa so samo nasproti ljudstvu, nasproti volivcem. Kot veste, pa danes na ulicah ljudje izražajo nezaupnico ne le posameznim poslancem, temveč tudi političnim strankam, ki jim Novomeški čuvar prepoveduje vmešavanje v postopek nezaupnice. Všeč mi je torej, da pobuda za glasovanje nastane izključno na podlagi podpisov volivcev. In všeč mi je, da na mesto tistega, ki je izgubil zaupanje, stopi naslednji kandidat z iste liste, kar preprečuje spreminjanje razmerja med strankami in manipuliranje strank z ljudsko nezaupnico. Dobro je po mojem mnenju tudi to, da gre za izjemno možnost nezaupnice, ne pa za uvedbo klasičnega odpoklica.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Miro Cerar je dolgoletni svetovalec državnemu zboru in nekdanji predsednik sodnega sveta, ki je po mnenju nekaterih osmislil pozive protestnikov. Nekatere poteze vlade je označil za nezaslišane, vlada in SDS pa sta v njem takoj videli nevarnost. Sam pravi, da se čuti poklicanega k večjemu angažmaju za izhod iz krize, v politiko pa (za zdaj) ne bo vstopil.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Kaj so izjave notranjega ministra o delu državnih tožilcev v konkretnih primerih? Kaj je žuganje s spremembo zakonodaje? Kaj pomeni reforma tožilske zakonodaje slabo leto po zadnji? Generalni državni tožilec pravi, da neposreden pritisk politike na tožilstvo.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Sedanji protesti za zdaj nimajo jasno izraženega sporočila, kako naprej. So protesti proti. Proti točno določenim najvišjim političnim funkcionarjem, včasih kar proti vsem. Tudi ideja za ljudski odpoklic poslancev in županov, ki se je pred dnevi pojavila na spletu in jo je podpisalo že več kot 20 tisoč ljudi, je zgolj ideja proti. Gre pa za predlog, ki nekako artikulira edino doslej jasno izraženo željo protestnikov, željo po odstopu politikov. Da bi torej volivci lahko na zakonit način politikom povedali, »gotofi ste«, kar lahko zdaj in nasploh v vsakokratnem obdobju med volitvami zgolj vpijejo pred pročelji političnih institucij.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Politika
Zasebna državna volilna komisija
Prevzemu številnih državnih organov in institucij je pred dnevi sledil še prevzem državne volilne komisije. Neprave strokovnjake je koalicijska večina v mandatno-volilni komisiji državnega zbora pod vodstvom poslanke SDS Sonje Ramšak zamenjala s pravimi. Med nepravimi se je znašel tudi nekdanji ustavni sodnik in dosedanji predstavnik stroke v komisiji dr. Franc Grad s Pravne fakultete v Ljubljani.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Politika
Referendum
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Svet
V času, ko Irsko pretresa škandal zaradi smrti nosečnice Savite Halappanavar, ki ji zdravstvene oblasti niso dovolile opraviti splava, in ko je evropski parlament za evropskega komisarja za zdravje imenoval izpričanega nasprotnika splava Tonia Borga, je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo novo sodbo o pravici do splava. Že drugič v dveh letih je zaradi preprečevanja splava v konkretnem primeru obsodilo Poljsko.
