Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    Na odlomljeni veji

    Šolarji, ki se potegujejo za Cankarjevo priznanje, torej za priznanje na tekmovanju iz znanja slovenščine, morajo vsako leto obvezno prebrati kakšno izbrano knjigo in nato pokazati, kakšne so njihove zmožnosti branja in pisanja spisov. Najmlajši osnovnošolci letos berejo Kovičevega Mačka Murija, četrto- in petošolci Lainščkove Mislice, šesto- in sedmošolci Prežihove Solzice, osmo- in devetošolci pa bi se morali, kot je julija določila državna komisija za Cankarjevo priznanje, lotiti zbirke kratkih zgodb Oči Andreja Makuca in romana Na zeleni veji Andreja Predina. A sredi septembra je nastala sprememba. Branje Predinovega romana za najstarejše učence po novem ni več obvezno. Mentorji jim lahko sicer v branje še vedno ponudijo to knjigo, lahko pa izberejo tudi kakšno drugo. Več

  • Vanja Pirc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    Zmeda s strokovnimi izpiti

    Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki skrbi za socialno vključenost oseb s posebnimi potrebami, je pred časom objavil javni razpis za novega direktorja, ki bi po upokojitvi nadomestil dolgoletnega vodjo te institucije Marijana Lačna. Ministrstvo za delo je pozneje v razpisnem besedilu ugotovilo nepravilnosti in razpis so ponovili. Tokrat so prijavo oddale tri kandidatke in med njimi je bila tudi pomočnica dosedanjega direktorja Vojka Lipovšek, ki so jo v centru izbrali kot najprimernejšo kandidatko. Njeno imenovanje bi moralo nazadnje s soglasjem potrditi še ministrstvo, tu pa se je zgodba spet zapletla. Ministrstvo je ugotovilo, da predlagana kandidatka ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Več

  • Vanja Pirc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Bo “stara in siva” obležala v predalu?

    V torek, ko so bile oči celotne javnosti uprte v parlament, ki ga je čakalo glasovanje o zadnjem svežnju Pahorjevih novih ministrov, so se na posvetu na Brdu pri Kranju zbrali ravnatelji vrtcev in šol iz vse države. Na kup so jih sklicali zato, da bi spregovorili o aktualnih temah v šolstvu, in nobeno presenečenje ni, da so največ pozornosti posvetili beli knjigi s področja vzgoje in izobraževanja, temu več kot 500-stranskemu dokumentu, ki je nastajal zadnji dve leti. Več

  • Poulični mačkoni

    V petek okrog petih popoldne se je začela na Eipprovi ulici, ki se razteza vzdolž potoka Gradaščica v ljubljanski soseski Trnovo, zbirati pisana druščina kolesarjev. Nekateri so prišli s specialkami, drugi z legendarnim Rogovim kolesom Maraton, med dvokolesno druščino pa se je znašlo tudi kakšno predelano gorsko kolo. Potem so se kolesarji nagnetli v ozek prehod, ki ločuje dve tamkajšnji pisani hiški, digitalni studio Printam.si in Sax Pub, in Aleš in Jernej, ki sta zakrivila njihovo druženje, sta mednje razdelila zaprte bele ovojnice, označene z zaporednimi številkami. Zadnji je dobil številko šestnajst. »Še pet minut do štarta,« je v oranžni megafon zaklical Jernej. Več

  • Vanja Pirc

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Politika

    Zabeleženo priznanje

    Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je bila objavljena peticija proti cenzuri in političnim pritiskom na novinarje v Sloveniji. Podpisalo jo je 571 vseh slovenskih novinark in novinarjev, kar je približno četrtina novinarskega ceha, njena avtorja, novinarja Blaž Zgaga in Matej Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Izlet

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Kultura

    Izlet, vreden pozornosti

    V soboto se je s podelitvijo nagrad končal letošnji Sarajevski filmski festival, ki velja za največji in najvplivnejši filmski festival v jugovzhodni Evropi. Žirija je glavno nagrado, srce Sarajeva, podelila filmu Atmen avstrijskega režiserja Karla Markovicsa, občinstvo pa je med igranimi filmi za najbolj všečen izbralo McDonaghov film The Guard, v katerem je eno stranskih vlog odigrala naša Katarina Čas. Več

  • Vanja Pirc

    29. 7. 2011  |  Mladina 30  |  Družba

    Slovaški plačljivi zid

    Devet velikih slovaških medijev je maja letos nekoliko presenetljivo začelo skupni projekt. Čeprav so konkurenti, so se odločili, da bodo vsebino svojih spletnih strani zaklenili in da bo mogoče po novem do nje dostopati na en sam, isti način. Načrt, ki ga je zasnovalo podjetje Piano Media, je bil preprost: tisti, ki bodo želeli brati članke in si ogledati ali poslušati prispevke, bodo morali posredniku, torej Piano Medii, mesečno plačati nizko pristojbino (2,90 evra), to pa jim bo odprlo neomejen dostop do vsebine vseh devetih medijskih spletnih strani. Več

  • Vanja Pirc

    22. 7. 2011  |  Mladina 29  |  Politika

    Nož v medijski hrbet

    38 : 39. Tako tesen in dramatičen rezultat je v petek popoldne pokazal semafor v veliki dvorani državnega zbora. Od 77 poslancev, ki so se udeležili glasovanja, jih je 38 glasovalo za in 39 proti. Predlog novega zakona, o katerem so razpravljali dan prej in ki bi ga morali v naslednjih tednih obravnavati še dvakrat, preden bi ga po tretji obravnavi najverjetneje dokončno potrdili, je tako na veliko presenečenje in tudi ogorčenje javnosti padel v vodo že po prvem branju. Več

  • Vanja Pirc

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Svet

    Maščevanje ponižanih

    Britanski filmski zvezdnik Hugh Grant je v minulih dneh, ki jih je zaznamovala ena največjih afer v zgodovini britanskih medijev, afera zaradi nezakonitega prisluškovanja, ki so si ga množično privoščili tabloidni časopisi, nepričakovano postal eden glavnih borcev proti ne-etičnemu novinarstvu. Ko je izvedel, da je tudi sam eden od domnevno 4000 žrtev, ki so jim novinarji časopisa News of the World - ta je vse do prejšnje nedelje, ko je izšla zadnja številka, veljal za najbolje prodajani nedeljski časnik v angleško govorečem svetu in je sodil v imperij zloglasnega medijskega mogotca Ruperta Murdocha - nezakonito prisluškovali, in sicer zato, da bi bralcem postregli s čim bolj ekskluzivnimi, vročimi in žgečkljivimi zgodbami, je sklenil, da jim bo vrnil milo za drago. Prisluškovali so mu? OK, bo pa še on njim. Več

  • Vanja Pirc

    9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Družba

    Lovec na tajnosti

    Pri fotografiranju uporablja naprave, kakršne praviloma uporabljajo astronomi. Slike so zato zrnaste, hkrati pa simbolno opozarjajo, da včasih laže vidimo neskončno oddaljene kotičke vesolja kot nekatere dele svojega planeta.

    Dan se je bližal koncu, ko je na letališču pristalo nekaj belih letal z rdečimi črtami. Iz njih so se po stopnicah spustile skupine ljudi, med katerimi so bili tudi poskočen suhljat mladenič, nekoliko pretežak moški v oranžni majici in s črno bejzbolsko čepico ter gospa, ki je bila videti, kot da bi ves dan skrbela za skupino otrok na izletu v Disneyland. Več

  • Vanja Pirc

    9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Družba

    Graditeljica boljših svetov

    Marjetica Potrč z risbama iz projekta »Florestania« (2006).

    Ameriški politični tednik Newsweek je te dni objavil seznam desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov, ki ga v Sloveniji nikakor ne bi smeli spregledati. Med deseterico, ki sodi v umetniški vrh tega trenutka, je bila namreč uvrščena tudi naša umetnica Marjetica Potrč. Potrčeva, ki ji je bila umetnost najverjetneje položena že v zibko, saj je hči pisateljev Ivana Potrča in Branke Jurca, že dolgo velja za eno... Več

  • Vanja Pirc

    9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Družba

    Dr. Philip Altbach: "Danes vsi poznajo znak za mir, a skoraj nihče ne ve, kaj pravzaprav ponazarja"

    /media/www/slike.old/mladina/vintrobert_altbachvelika_bkimg_0081a.jpg

    Začelo se je leta 1960, ko se je študent chicaške univerze odpravil v Veliko Britanijo, in tam je njegovo oko po naključju obstalo na bedžu s preprostim simbolom, na katerem so bile le tri črte. Znak, ki so ga uporabljali lokalni borci za jedrsko razorožitev, mu je bil všeč, zato ga je odnesel domov. Ker je bil sam takrat eden vidnejših predstavnikov ameriškega študentskega gibanja, ki je bilo ravno takrat v polnem razmahu, in ker so se zavzemali za družbene spremembe, večje spoštovanje človekovih pravic in konec vojne v Vietnamu, je kolegom predlagal, da bi mirovniški znak iz Evrope prevzeli tudi sami. Kmalu zatem znak za mir ali “peace” ni postal le njihov simbol. Postal je mednarodni simbol miru in hkrati eden najbolj prepoznavnih simbolov sploh. Dr. Philip Altbach seveda ni znan le po tem, da ima zasluge za globalno prepoznavnost znaka za mir. Je tudi priznani strokovnjak za visoko šolstvo in odličen poznavalec visokošolskih sistemov po vsem svetu. Njegova karierna pot je impresivna, saj je med drugim poučeval na univerzah Harvard, Stanford in Wisconsin-Madison, pa tudi denimo na Univerzi Bombaj in šanghajski univerzi, ki pripravlja najbolj znano lestvico kakovostnih visokošolskih ustanov. Zadnje desetletje in pol poučuje na Boston Collegeu, kjer vodi tudi Center za mednarodno visokošolsko izobraževanje. V Sloveniji se je ustavil na poti iz Moskve, med drugim zato, da bi zbral dodatne informacije za članek, ki ga pripravlja o našem visokošolskem sistemu. Več

  • Vanja Pirc

    7. 6. 2011  |  Mladina 25  |  Kultura

    Umetnica za trajnostni razvoj

    Marjetica Potrč pred svojo hišo v Rožni dolini

    Začelo se je skoraj nadrealistično. V telefon sem vtipkala njeno stacionarno telefonsko številko. Verjetnost, da bi mi jo uspelo priklicati, se je zdela enaka nič. Zazvonilo je prvič, drugič, tretjič... »Prosim?« je vprašal ženski glas. »Dober dan, Marjetico Potrč iščem,« sem dejala, prepričana, da ne govorim z njo. A glas na drugi strani žice je na moje veliko presenečenje odvrnil:... Več

  • Vanja Pirc

    19. 5. 2011  |  Mladina 20

    Heroj na skejtu

    Skakanje »zajca« na ploščadi pred Cankarjevim domom

    Bil je petek pred veliko nočjo in na mariborskem letališču je bilo slišati le veter. Vse, kar je motilo skoraj popolno tišino, je bil srebrno siv enoprostorec, ki je nekajkrat švignil vzdolž piste. Najprej s previdnimi 60 km/h. Potem malo hitreje. Nato še hitreje. Po pisti ves ta čas ni švigal le avtomobil. Vsakič, ko je štartal, so se na njegovem levem boku skupaj z njegovimi štirimi kolesi pognala še štiri... Več

  • Vanja Pirc

    12. 5. 2011  |  Mladina 19  |  Družba

    Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuvelikajudith_stacey_bk.jpg

    V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
    Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
    Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. Več

  • Vanja Pirc

    31. 3. 2011  |  Mladina 13

    Dr. Janez Krek: "Posla smo se lotili zaradi mlade generacije"

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_b5.jpg

    Minister Lukšič je pred dvema letoma napovedal, da se našemu šolskemu sistemu obeta druga celovita reforma, ki bo doletela vse ravni izobraževanja, od vrtcev do osnovnih šol, gimnazij in drugih srednjih šol. Reforma se je začela z belo knjigo, torej s temeljito analizo stanja in snovanjem konkretnih sprememb. Njeno pripravo je Lukšič zaupal skupini strokovnjakov pod vodstvom dekana ljubljanske pedagoške fakultete, dr. Janeza Kreka, ki je sodeloval že pri prvi veliki poosamosvojitveni reformi slovenskega šolstva, ki jo je v 90. letih vodil tedanji minister Gaber. Dve leti sta mimo in bela knjiga je zdaj že skoraj nared. Tik pred začetkom javne razprave o njej smo se s Krekom pogovarjali o tem, kakšne so predlagane novosti in katero smer bi moral po mnenju stroke ubrati naš šolski sistem. Več

  • Vanja Pirc

    31. 3. 2011  |  Mladina 13  |  Družba

    Ko klic postane enostaven klik

    /media/www/slike.old/mladina/profilvox.io20110323_0761_b5.jpg

    Januarja se je v Londonu zbrala zajetna množica ljudi, ki jim tisti, ki se prepričujemo, da se še nismo prelevili v totalne tehno frike - čeprav si tudi sami ne znamo več predstavljati vsakdana brez najnovejših tehnoloških gedžetov, brskanja po spletu in že skoraj nepogrešljive uporabe spletnih družabnih omrežij -, običajno rečemo geeki. A v britanski prestolnici se niso zbrali ravno običajni geeki. Več

  • Vanja Pirc

    3. 3. 2011  |  Mladina 9

    Dušan Merc: "Slovenski šolski sistem je rigiden in v sebi nima avtorefleksije"

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_duan_merc_b520110301_5664_b5.jpg

    Dušan Merc je dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Prule, ki ga javnost pozna po odločnih in največkrat tudi kritičnih izjavah na račun slovenske šolske politike, reform, vsakokratnega šolskega ministra, šolskega sindikata, pa tudi ravnateljev, učiteljev in staršev. Merc je tudi pisatelj in publicist. V zadnjem desetletju je izdal že enajst romanov in tri zbirke kratkih zgodb, v teh dneh pa je pri Študentski založbi izšel njegov novi roman, Pedagoški triptih, v katerem je v središče postavil fiktivni lik ravnatelja, ki sklene obračunati z akterji slovenskega šolskega sistema. Več

  • Vanja Pirc

    24. 2. 2011  |  Mladina 8

    Janez Lombergar: "Zdaj smo v hiši sporazumno stopili na novo pot"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika20110222_5109_b5.jpg

    Pred dobrim tednom je programski svet z veliko večino za novega programskega direktorja TV Slovenija izvolil Janeza Lombergarja. Ta ima za seboj 30-letne izkušnje z delom na televiziji, položaj, na katerem je nasledil Jožeta Možino, pa je že zasedal med letoma 1992 in 2002. Pogovarjali smo se o tem, kakšni so njegovi načrti, v kakšnem stanju je nacionalka, pa tudi o novejših in starejših ter boljših in slabših oddajah. Več

  • Vanja Pirc

    3. 2. 2011  |  Mladina 5  |  Politika

    Počitniška odrešitev ali prekletstvo?

    Šolski minister dr. Igor Lukšič na smučarskem teku na Pokljuki

    Le še dva tedna nas ločita od 21. februarja, ko bodo učenci in dijaki dočakali zimske počitnice. Te bodo tokrat prvič lahko preživeli skupaj, saj je ministrstvo za šolstvo v letošnjem šolskem koledarju združilo dosedanja dva termina počitnic v enega. Če so torej v preteklosti najprej odšli na počitnice mladi iz enega dela, nato pa še mladi iz drugega dela države, bodo tokrat prvič počitnikovali vsi hkrati. Več

  • Vanja Pirc

    27. 1. 2011  |  Mladina 4

    Kulturno žlahtenje najmlajših

    Otroci pri ustvarjanju niso razvijali le svojih umetniških sposobnosti ali naklonjenosti do umetnosti, temveč tudi čut za odgovornost.

    Začelo se je s pismi, v katerih so starši zapisali, kako so se počutili ob rojstvu svojih otrok. Otroci so se nato pogovarjali o teh pismih in skupaj ugotovili, da je bilo njihovo rojstvo zelo pomembno, tudi za obstoj sveta. Kasneje so se pogovarjali o časopisnem članku, ki ga je prinesel eden od otrok. V njem je pisalo, da so strupena škropiva uničila čebele, in ker so ugotovili, da so bile tudi poginule čebele... Več

  • Vanja Pirc

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Za vse družine

    /media/www/slike.old/mladina/novoletnaistospolna_druina_bkimg_5061.jpg

    Maja in Jerneja živita v registrirani lezbični partnerski skupnosti in imata sina Vena. Družinica velja za prvo slovensko družino z istospolno usmerjenimi starši, z mamama, ki sta se odločili izstopiti iz anonimnosti ter svoja obraza in obraz njunega malčka pokazati v javnosti. V istospolnih družinah naj bi pri nas sicer živelo okoli 200 otrok. Več

  • Vanja Pirc

    22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Družba

    Vladan Srdić

    Oblikovalec Vladan Srdić

    Ste se kdaj vprašali, zakaj raziskave, ki se posvečajo zadovoljstvu z življenjem in jih opravljajo Združeni narodi in številne akademske ustanove, kažejo, da so prebivalci najrazvitejših držav nesrečnejši od prebivalcev bistveno revnejših držav? Glede na to, da smo sredi globoke finančne in gospodarske krize, ki pretresa ves svet, te ugotovitve danes morda niti niso tako zelo nelogične. Več

  • Vanja Pirc

    9. 12. 2010  |  Mladina 49

    Dr. Karol Jakubowicz: "Demokracije ne more biti nikoli preveč"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikakarol_jakubowitz_bpet.jpg

    V nedeljo se nam obeta referendum o zakonu o RTV Slovenija, že drugi v slovenski referendumski zgodovini. Ko smo morali leta 2005 zaradi iste teme prvič na volišča, so nas medijski strokovnjaki opozarjali, da je zakon, ki nam je bil v razgretem političnem ozračju prepuščen v odločanje, sporen. A smo ga vseeno potrdili. Strokovnjaki trdijo, da je tokratni zakon boljši. Kljub temu se je tudi ta znašel na referendumu. Kako bomo glasovali, je za zdaj nemogoče napovedati. Izid bo, kot kaže, tesen.
    Med strokovnjaki, ki so temeljito prebrali oba zakona o RTV Slovenija, dosedanjega (“Grimsovega”) in novega, je tudi dr. Karol Jakubowicz, poljski disident in eden največjih strokovnjakov za javne radiotelevizije. Na Poljskem je zasedal skoraj vse pomembnejše položaje, ki so bili kakorkoli povezani z javno RTV, v času prvega referenduma o slovenskem RTV-zakonu pa je vodil odbor za medije pri Svetu Evrope. Ko je prebral osnutek takratnega zakona, ga je brez zadržkov razglasil za “recept za katastrofo”. Zaradi tega je bil pri nas deležen osebnih diskvalifikacij, a po petih letih ugotavlja, da je imel zelo prav. In kaj meni o novem zakonu o RTV? Vidi ga kot očitno izboljšavo v primerjavi z dosedanjim zakonom, kot velik korak naprej. A ker so ga izkušnje naučile, da bi morali biti vedno pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, kljub temu opozarja, da ima tudi ta nekaj pomanjkljivosti. Več

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2010  |  Mladina 48  |  Družba

    Vrečka na vrečko

    Lovka na lovce: ena od dolgih lovk pošasti iz odpadnih plastičnih vrečk, ki se je raztezala po celotni Wolfovi ulici in se je končala šele pri Tromostovju. Umetniški projekt The Mihe Artnaka je opozarjal na širjenje potrošništva in svinjarijo, ki jo ta prinaša.

    V soboto dopoldne se je po Prešernovem trgu v Ljubljani vila orjaška kača, ki so ji kožo namesto lusk prekrivale številne plastične vrečke vseh mogočih velikosti, oblik in blagovnih znamk. Radovedneži, ki so kačji rep izsledili pri Tromostovju, so se morali, če so želeli najti še njeno glavo, pošteno potruditi. Najprej so se morali sprehoditi čez celoten trg, nato zaviti v Wolfovo ulico in se na koncu napotiti še... Več

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2010  |  Mladina 48  |  Družba

    Zaskrbljeni in utrujeni

    Spremembe v ureditvi študentskega dela so nujne, a študentske organizacije so se zakonu o malem delu vseeno uprle. Kot trdijo, bi bilo treba najprej poskrbeti za dodatne štipendije, več študentskih domov in boljše možnosti za študij. To sicer drži. A gotovo mu nasprotujejo tudi zato, ker bi reforma korenito zmanjšala njihove prihodke.

    Državni svetniki so prejšnji teden glasovali, ali naj zahtevajo referendum o zakonu o malem delu. Gre za zakon, ki je nastal, da bi ponudil nove ukrepe na trgu dela, s katerimi bi reševali nekatere stare sistemske težave, kot je denimo študentsko delo, hkrati pa bi omogočili nove oblike zaposlovanja v obdobju visoke brezposelnosti. Reforma trga dela je seveda eno ključnih orodij za izhod iz sedanje krize, a... Več

  • Vanja Pirc

    4. 11. 2010  |  Mladina 44

    Moja televizija

    Ali res drži, da je tokratni zakon o RTV slab in da je celo slabši od Grimsovega? Ali pa je to popolno sprenevedanje in želi Janša s pomočjo referenduma le obdržati Grimsov zakon in s tem vpliv nad RTV-jem, ki mu počasi polzi iz rok?

    Informativni program TV Slovenija je pred nekaj tedni razkril, da je tedanja vodja kabineta predsednika vlade Simona Dimic za nakup hiše v ljubljanskih Murglah od državne banke NLB dobila nenavadno ugodno posojilo, ki naj bi bilo nedosegljivo navadnim državljanom. Zgodba se je stopnjevala in vesti o Dimičevi in njenem kreditu so polnile prve minute televizijskih poročil in naslovnice časopisov. Več

  • Vanja Pirc

    4. 11. 2010  |  Mladina 44  |  Družba

    Nevidni fotograf

    Jim Sumkay z mimoidočim delavcem ob eni svojih fotografij v Tivoliju.

    Na promenadi osrednjega ljubljanskega parka, ki vodi od Moderne galerije proti Tivolskemu gradu, lahko že dobra dva tedna opazujemo obraze ljudi, mrke in vesele, mlade in stare, oblečene po zadnji modi ali v ponošena, tudi razcapana oblačila, natakarje, njihove stranke, prodajalce zelenjave na tržnici, nune, smetarje, šoferje, delavce, pa tudi utrinke iz cerkva, popisanih in porisanih ulic, iz zapuščenih poslopij. Več

  • Vanja Pirc

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Družba

    Banski dvori

    Ravnatelj ljubljanske Drame Ivo Ban na slovesnosti ob nastopu mandata leta 2008

    V SNG Drami Ljubljana, našem osrednjem gledališkem hramu, je za prihodnji teden napovedana premiera. Na malem odru, torej v Mali Drami, bodo 5. novembra uprizorili Lunine mene, najnovejše besedilo znamenitega ameriškega dramatika, igralca in režiserja Sama Sheparda, v katerem se stara prijatelja med čakanjem luninega mrka spominjata mladosti. Več

  • Vanja Pirc

    21. 10. 2010  |  Mladina 42

    Erica Johnson Debeljak, prevajalka, pisateljica in publicistka

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika_5850bk.jpg

    Erica Johnson Debeljak je ena najbolj znanih tujk pri nas. A v resnici že dolgo ni več tujka. Kot pravi sama, je danes nekje vmes, med ZDA in Slovenijo. V Ljubljani živi že 17 let in ves ta čas je bila pozorna opazovalka slovenskega vsakdanjika, naših navad in običajev. Slednjih, pa tudi sprememb, ki so nas doletele v tem času, se pogosto zaveda bolje od marsikaterega domorodca, zato ne preseneča, da se teh tem redno loteva tudi v svojih književnih delih. Po romanu Tujka v hiši domačinov, biografiji Srečko Kosovel: Pesnik in jaz ter zbirki kratkih zgodb Tako si moj je v teh dneh pri Založbi Modrijan izšla njena četrta knjiga, roman Prepovedani kruh. Gre za intimne spomine o njenih prvih letih življenja v Sloveniji, ki pa so hkrati zgodovinska analiza naše pravkar minule zgodovine. Več