Vanja Pirc

  • Vanja Pirc

    14. 10. 2010  |  Mladina 41  |  Družba

    Lastna izbira

    Katharina Hesse, avtorica projekta Lastna izbira (Human Negotiations)

    Črtaste tapete in razmetana prazna postelja v pritajeni zelenkasti svetlobi. Na pol gola postava, ki sedi na postelji. In zelen šal, ki ji zakriva celoten zgornji del telesa. Mlada ženska, fotografirana iz profila, ki zre v ogledalo in se ob tem z eno roko, v kateri ima črtalo za ustnice, naslanja nanj. Čedni obraz mlade ženske azijskih potez. Več

  • Vanja Pirc

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Politika

    Otroci kot puzzle

    Minister za šolstvo Igor Lukšič med obiskom waldorfske šole v Ljubljani

    V torek malo pred eno popoldne je v jedilnici ene od ljubljanskih osnovnih šol mrgolelo šolarjev. Učiteljica, ki je prav takrat pripeljala na kosilo »svoj« razred tretješolcev, je malo prej izvedela, da bo morala tisti dan v šoli ostati dlje, kot zahteva urnik, saj je ena od kolegic, ki skrbi za popoldanski del šolskega urnika, torej za podaljšano bivanje, v katerem učenci od prvega do petega razreda... Več

  • Vanja Pirc

    16. 9. 2010  |  Mladina 37  |  Družba

    Superjutri

    /media/www/slike.old/mladina/intbernhardbk.jpg

    Ste že kdaj pomislili na možnost, da bi lahko kakšna res velika svetovna korporacija pojedla samo sebe? Da bi se povsem finančno izčrpala in na koncu morda celo samoukinila? In da bi vse skupaj sprožila vaša mala akcija? Ok, takšen scenarij bi si veliko lažje predstavljali v slovenskih razmerah, že zato, ker smo bili v zadnjih letih priča tajkunskim zgodbam s finančnimi izčrpavanji podjetij, z menedžerskimi odkupi... Več

  • Vanja Pirc

    9. 9. 2010  |  Mladina 36

    Dr. Slavko Gaber, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintgaber2bk.jpg

    Slovenski šolski sistem bo v naslednjih letih doletela temeljita reforma, ki bo zajela vrtce, osnovne šole, gimnazije in druge srednje šole. V pripravi je nova bela knjiga, ki bo pregledala in analizirala dosedanje dogajanje v šolstvu ter določila, v katero smer morajo iti spremembe. A na kaj bi morali biti reformatorji najbolj pozorni? Kaj je v obstoječem sistemu najbolj problematično? Kakšne šole se nam obetajo v prihodnosti? Bodo imeli vlogo učitelja še naprej v rokah le odrasli? Se bomo šolali vse življenje? O vsem tem smo se ob začetku novega šolskega leta pogovarjali z nekdanjim šolskim ministrom in poslancem dr. Slavkom Gabrom, sicer izrednim profesorjem sociologije vzgoje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Prav on je v 90. letih vodil prvo veliko reformo slovenskega šolskega sistema. Več

  • Vanja Pirc

    22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Družba

    Maud de Boer - Buquicchio: »Otroci niso mini bitja z mini človekovimi pravicami«

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_clovekove_pravice_bk.jpg

    Nizozemka Maud de Boer - Buquicchio opravlja drugo najpomembnejšo funkcijo v Svetu Evrope. Od leta 2002 je namestnica generalnega sekretarja, drugače pa je v tej organizaciji, ki šteje 47 držav članic in združuje tako rekoč vso evropsko celino, zaposlena že več kot 30 let. Slovenijo je nazadnje obiskala zaradi konference šolskih ministrov držav članic Sveta Evrope, ki je potekala na Brdu pri Kranju in ki je bila prvi takšen dogodek, povezan z izobraževanjem, po treh letih. Kljub sicer zelo natrpanemu urniku si je vzela čas za pogovor z nami, vendar nisva toliko govorili o sami konferenci kot zlasti o človekovih pravicah. De Boer -Buquicchiova, po izobrazbi pravnica, je namreč znana kot velika zagovornica človekovih pravic, najbolj goreče pa zagovarja pravice žensk in otrok. Več

  • Vanja Pirc

    22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Politika

    Novinarska budnica

    Srečanje predstavnikov aktivov novinarjev najpomembnejših slovenskih medijev s premierjem Pahorjem

    Časopisna hiša Večer se je v zadnjih tednih najverjetneje znašla v enem najbolj negotovih, če ne celo najbolj negotovem obdobju svoje večdesetletne zgodovine. Če je v daljni preteklosti za seboj pustila zamenjavo sistemov in s tem tudi zamenjavo poslanstva časopisa, v novejši zgodovini pa nenadne menjave urednikov in bunker člankov, ki niso bili objavljeni, ker naj bi bili preveč moteči za prejšnjo vlado, se je... Več

  • Vanja Pirc

    15. 7. 2010  |  Mladina 28  |  Politika

    Kako smo si delili plače

    Jože Možina, Anton Guzej in Vinko Vasle

    V informativnem programu TV Slovenija, ki ga vodi Rajko Gerič, so v teh dneh presenetili z odločitvijo, da bodo jeseni zamenjali termin predvajanja informativne oddaje Tednik. Oddaja, ki že 28 let vsak četrtek prinaša zgodbe o težavah malih ljudi, bo po novem na sporedu ob ponedeljkih zvečer, v dosedanjem terminu informativne oddaje Polemika. Več

  • Vanja Pirc

    8. 7. 2010  |  Mladina 27  |  Družba

    Odprta oblačila

    Osem modnih oblikovalcev, ki so jih povabili k oblikovanju kolekcije Openwear, njihovi pomočniki študentje, njihovi mentorici pri oblikovanju oblačil Almira Sadar in Nataša Peršuh, družbena aktivistka Zoe Romano ter Maja Hawlina in Oliver Vodeb iz Studia Poper

    Pred dvema tednoma je šesto nadstropje ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete (NTF), kjer ima prostore katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, zasedla skupina osmih modnih oblikovalcev. Na delavnico so pripotovali iz različnih evropskih držav in v petih dneh, kolikor so jih preživeli skupaj, so veliko krojili, rezali, šivali, likali in pomerjali, predvsem pa so se veliko pogovarjali, dopolnjevali drug... Več

  • Vanja Pirc

    2. 7. 2010  |  Mladina 25  |  Družba

    S sprejem nad obzidje

    ZEK Crew med simultanim grafitanjem obeh strani metelkovskega obzidja. Desno zgoraj so v ozadju vidne tudi Lunarjeve mačke v vijoličnih skafandrih in Zetsov vesoljec.

    V četrtek popoldne smo lahko na Metelkovi opazovali precej nenavaden podvig. Trije fantje in dekle so v rokah držali valjčke za beljenje ter s črno barvo prekrivali precejšen del obzidja, ki je v preteklosti ločevalo objekte nekdanje vojašnice od preostalega mestnega življenja, zdaj pa že leta pomeni vstopno točko v enega redkih prostorov, ki je v Ljubljani namenjen urbani kulturi. Več

  • Vanja Pirc

    22. 6. 2010  |  Mladina 21

    Generacija 0

    Študentske in dijaške demonstracije v Ljubljani, 19. maj 2010

    Motiv št. 1. Prejšnja sreda. Nekaj tisoč mladih, dijakov in študentov, pa tudi neštudentov, sredi Ljubljane protestira proti zakonu o malem delu. Potem se preselijo pred parlament. Ograja se začne tresti, proti pročelju parlamenta poletijo prve steklenice, protestniki vpijejo na policiste: »Pičkiceee, pičkice!« Res, vsi ne vedo, zakaj natančno protestirajo. Nekateri trdijo, da za svoje pravice. Več

  • Vanja Pirc

    17. 6. 2010  |  Mladina 24

    Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikasandrabasichrovatin20100615_6758b5.jpg

    Potem ko je gospodarska kriza dodobra pretresla medijsko industrijo onstran Atlantika, se je v ZDA začela tehtna razprava o tem, da medijske hiše vendarle niso navadna podjetja in da jih je treba zaščititi pred propadom, saj delujejo v javnem interesu. S predstojnico oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije dr. Sandro Bašić Hrvatin smo se pogovarjali o tem, zakaj je Slovenija še daleč od takšnih strateških razprav, pa čeprav bi se jih morala že zdavnaj lotiti. A pri nas že leta se vse vrti zgolj in samo okrog popravkov medijske zakonodaje in zdaj smo spet dočakali nove. V petek se bo parlament lotil predlaganih sprememb zakona o RTV Slovenija, v javno razpravo pa prihaja tudi spremenjeni zakon o medijih. Več

  • Vanja Pirc

    3. 6. 2010  |  Mladina 22  |  Družba

    Uniforma z navdihom

    /media/www/slike.old/mladina/the_uniform_project__dan_1.jpg

    Začelo in končalo se je z malo črno oblekico, ki jo je Američanka indijskega rodu Sheena Matheiken nosila čisto vsak dan. Ne glede na letni čas, ne glede na vročino ali mraz in ne glede na to, v kateri del sveta se je napotila. No, da bi se izognila vsakodnevnemu pranju, je bilo oblekic s kratkimi rokavi in gumbi sedem. A bile so identične in eno od njih je vse leto nosila čisto vsak dan, od lanskega 1. Več

  • Vanja Pirc

    3. 6. 2010  |  Mladina 22  |  Politika

    Cena pred kompetencami

    Dr. Mirjana Ule, vodja Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede

    Prejšnji teden smo v Mladini razkrili, da se je socialna psihologinja dr. Mirjana Ule odločila, da bo do nadaljnjega bojkotirala javno nastopanje v zvezi s problematiko mladih. Gre za nenavadno odločitev. Uletova pri nas velja za ključno avtoriteto na področju raziskovanja mladih, saj se s tem ukvarja že tretje desetletje. Obenem so številni aktualni dogodki, tudi nedavni mladinski napad na parlament, pokazali, da... Več

  • Vanja Pirc

    13. 5. 2010  |  Mladina 19

    Profesorica Sfrčkljana

    Klovnesa Eva Škofič Maurer z malimi prijatelji po nastopu na Osnovni šoli Šoštanj.

    Telovadnica šoštanjske osnovne šole je odmevala od čebljanja deklic, oblečenih v roza majčke, in dečkov, ki so prisegali na bolj kariraste vzorce. Potem so vsi, prvošolci na blazinah, drugošolci na stolih za njimi ter tretje- in četrtošolci na tribuni, za kratek čas obmolknili in poslušali kratek uvod v zaključno prireditev, ki so jo pripravili v čast bralni znački. Več

  • Vanja Pirc

    6. 5. 2010  |  Mladina 18  |  Politika

    Kompromis na račun istospolno usmerjenih?

    Člani Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki nasprotuje izenačitvi zakonske in istospolne zveze ter posvojitvam s strani istospolno usmerjenih

    Dolgih osem ur je trajala torkova razprava, s katero se je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide lotil druge obravnave predloga družinskega zakonika. In dolgih osem ur se je razprava vrtela okrog ene same točke - prvega člena družinskega zakonika. Zakaj ravno okrog prvega člena? Ker si vse družine pri nas očitno ne zaslužijo, da bi bile enakopravne. Več

  • Vanja Pirc

    29. 4. 2010  |  Mladina 17

    Družbeno koristna podjetja

    Delavci podjetja Dobrovita Plus, ki je začelo med prvimi pri nas za svojo dejavnost uporabljati izraz socialno podjetje

    Na odlagališču kosovnih odpadkov, ki leži med Rogaško Slatino in Rogatcem, je nedavno zrasel velik bel šotor. V njegovi levi polovici te dni nastaja delavnica, v desni polovici, kjer je že položen lesen pod, pa razstavno-prodajni prostor. V šotoru bo sedež prvega centra ponovne uporabe odpadkov pri nas. Njegova pobudnica dr. Marinka Vovk ob našem obisku ni mogla skriti navdušenja nad bližajočim se odprtjem, saj... Več

  • Vanja Pirc

    1. 4. 2010  |  Mladina 13

    Tvorta za tviteraše

    Ekipa prostovoljcev, ki je pripravila ljubljanski Twestival

    »Hitro, pridite na tvorto,« je pred ljubljanskim lokalom Pri zelenem zajcu zaklicala Živa, za zbrane alivea, in tisti, ki jim jo je uspelo kljub glasnemu pomenkovanju slišati, niso namrščili obrvi in skomignili z rameni, temveč so se jim pocedile sline. Bil je čas za torto, ki so jo tisti večer spontano preimenovali v tvorto, podobno, kot so pijačo preimenovali v gin tvonic. Več

  • Vanja Pirc

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Politika

    Salomonska delitev malic

    Topla malica na ljubljanski Gimnaziji Poljane, september 2008

    Šolske malice so pred letom in pol povzročile obilo razburjenja, razlog pa je bil komajda verjeten. Zapletlo se je, ker je tedanji šolski minister Milan Zver ob začetku šolskega leta 2008/09 reformiral subvencioniranje prehrane v srednjih šolah tako, da je vsem dijakom omogočil brezplačen topli obrok. Takšna poteza je bila v času, ko je delež normalno prehranjenih mladih že dve desetletji upadal, ko so mladi... Več

  • Vanja Pirc

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Družba

    Irena Matko Lukan: »Vedno povedane drugače«

    Irena Matko Lukan, soorganizatorka Pripovedovalskega festivala

    Prejšnjo nedeljo se je iztekel letošnji pripovedovalski festival, ki že trinajst let združuje tiste, ki radi pripovedujejo, in tiste, ki radi poslušajo pripovedi iz različnih ljudskih izročil. Zgodbe so bile tudi tokrat nabrane z vseh vetrov, pripovedovalci prav tako - nekateri so nagovarjali otroke, drugi odrasle, nekateri so bili zelo izkušeni, drugi so pripovedovali prvič.
    Eden od vrhuncev festivala je bila nedvomno prireditev Pobrano na kup, ki je v petek zvečer napolnila Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Na njej je nastopilo deset pripovedovalcev z različnimi zgodbami, od bohinjske do romunske, prvič pa smo lahko slišali tudi pripovedovalce z druge strani meje, iz Benečije in avstrijske Koroške. Slednjo je zastopal Gabriel Lipuš, ki je povedal eno od ljudskih zgodb, ki jih je v njihovih krajih pred desetletji popisal ter zbral pisatelj in etnograf Vinko Möderndorfer, sicer ded istoimenskega režiserja ter glasbene in gledališke ustvarjalke Vite Mavrič. Mavričeva, ki je bila tisti večer tudi sama pripovedovalka, je poslušalcem med drugim predstavila presunljivo (resnično) pripoved o tem, kako je ded, ki mu po vojni niso želeli objaviti zbirke pripovedi, ker naj ne bi bile skladne s tedanjim režimom, za vsako spisal posebno »opravičilo«. Za eno najbolj znanih slovenskih pravljic, Mojco Pokrajculjo, je denimo napisal, da je primerna za objavo zato, ker pravzaprav govori o spoštovanju do dela, saj Mojca trkajoče v hišo spusti šele potem, ko dokažejo, da poznajo ročne spretnosti.
    Ljudskih pripovedi danes ne preganjajo več. Nasprotno, očitno imajo vse več privržencev, ti pa so pripravljeni tudi sami sodelovati pri vzpostavljanju čim bolj pravljičnega poslušalskega vzdušja. Ko je zadnji petkov pripovedovalec Boštjan Napotnik - Napo občinstvo zaprosil, naj se, preden bo začel pripovedovati, premiga in v dvorani pričara vzdušje nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki, je dvorana dvignila roke in naredila nekaj valov. Napo upravičeno velja za enega naših najboljših pripovedovalcev, obenem pa sodi med tiste, ki ljudske zgodbe več kot spretno tkejo v sodobni kontekst. Tokrat je občinstvu čisto mimogrede razložil denimo definicijo bobovnjaka, obrobnega predmeta, ki se je namesto fig pojavil v popotnem prtu enega od nastopajočih junakov v njegovi zgodbi. Razlage te besede ni našel v SSKJ-ju, temveč na Googlu, kjer pa se je prvi zadetek, ki besedo povezuje s Slavkom Bobovnikom, izkazal kot povsem zgrešen. Bobovnjak so namreč zajčji iztrebki.
    Pripovedovalski festival pripravljajo Anja Štefan, Alenka Veler in Irena Matko Lukan, tri navdušenke nad to govorno veščino, ki so obenem z njo vsaka na svoj način povezane tudi poklicno. Vse tri so se takoj po festivalu udeležile sejma za založnike otroške literature v Bologni, a Ireno, ki je od leta 1999 urednica revij Ciciban in Cicido ter ima tudi zato redno vpogled v ljudske pripovedi, nam je vseeno uspelo povprašati, v čem je čar pripovedovanja in poslušanja ljudskih zgodb. Več

  • Vanja Pirc

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Politika

    Prisankana globa

    Danilo F. Križman, predsednik Foruma za Pohorje: »Na saneh je rektor Rozman.«

    Predsednik Foruma za Pohorje Danilo F. Križman je javnost v teh dneh obvestil, da naj bi rektorja mariborske univerze dr. Ivana Rozmana zalotil, kako je na zaščitenem delu Pohorja divjal s snežnimi sanmi. Poklical je policiste in ti so ukrepali. Policija je dvema moškima, ki sta se vozila z motornimi sanmi v naravnem okolju, izrekla globo v višini 41,43 evra. Več

  • Vanja Pirc

    4. 3. 2010  |  Mladina 9

    Nagrade, podjetja in habilitacije

    Sedež Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15

    Na Univerzi v Mariboru so začeli po novem letu postopno spreminjati vizitke, dopise, napise, ki visijo pred fakultetami, spletne strani in vse druge nosilce, na katerih smo lahko srečevali dosedanjo celostno grafično podobo naše druge največje univerze. Lani so se namreč odločili, da je podoba, ki smo jo najbolj poznali po znaku z univerzitetnim poslopjem, ki ga je pred leti obnovil arhitekt Boris Podrecca,... Več

  • Vanja Pirc

    26. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Družba

    Umik tožbe za 70.000 evrov

    Ko je oktobra 2007 zaradi nasilja varnostnikov pred ljubljanskim klubom Global umrl 20-letni Gorazd Čamernik, je tragični dogodek spodbudil številne odzive. O tem je pričala množica sveč ob Slovenski cesti. Svojevrsten komentar dogajanja pred Globalom pa je v okviru študija prispeval tudi takratni študent Akademije za oblikovanje in likovno umetnost Miha Artnak, sicer član kreativne ekipe ZEK Crew. Oblikoval je plakat, na katerem je znak lokala, nasmejani obraz, spremenil tako, da mu je ustnice obrnil navzdol, in spodaj pripisal: »SAFE nad mestom. Imel sem VIP karto.« S tem ni namigoval le na pomanjkljivo varnost obiskovalcev lokala, temveč tudi na sporno vlogo, ki jo je imela pri tem varnostna služba VIP. Liberalna akademija je menila, da bi plakat lahko prispeval k večji varnosti v družbi, zato je finančno omogočila tisk 150 izvodov, nekaj plakatov pa so nato izobesili po Ljubljani. Več

  • Vanja Pirc

    18. 2. 2010  |  Mladina 7

    Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«

    /media/www/slike.old/mladina/intjernejpikalo_bkimg_0995.jpg

    Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando. Več

  • Vanja Pirc

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Družba

    Težave pod preprogo

    Do konca leta bomo v Sloveniji dokončno prešli na digitalno prizemno TV-oddajanje. Do takrat bodo ugasnili vsi analogni TV-oddajniki, prek katerih danes sprejemamo signal. Tista gospodinjstva, ki za sprejemanje TV-signala še vedno uporabljajo navadne TV-antene, bodo morala za nadaljnje sprejemanje signala kupiti posebno napravo, ki jim bo sprejeti signal prevedla v sliko. Več

  • Vanja Pirc

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Družba

    Proti stopicanju na mestu

    IlovarStritar: Jernej Stritar in Robert Ilovar

    Pričakala sta me, oba oblečena povsem v črno. Namenoma? »Ne, ne. Ko sem zjutraj prišel in zagledal Roberta, nisem mogel verjeti,« je zagotovil Jernej Stritar, temnolasa polovica ekipe. Njen drugi član, svetlolasi Robert Ilovar, je prikimal in skomignil z rameni, češ - se zgodi. Poslovne prostore imata v starem meščanskem stanovanju v bližini ljubljanskega Bavarskega dvora. Več

  • Vanja Pirc

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Družba

    Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«

    Tomi Ahonen: nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec.

    Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio. Več

  • Vanja Pirc

    22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Politika

    Dr. Alenka Švab, sociologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaalenka_svab_mf_152.jpg

    Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini. Več

  • Vanja Pirc

    3. 12. 2009  |  Mladina 48

    Dan ljubezni

    Marko in Črt (KNPro) ter Miha, Niko in Luka (DSJ.Crew)

    Simon in Anže sta mladeniča, ki prideta v lokal na pivo. Debata takoj nanese na dekleta ali, bolje rečeno, na smolo z dekleti, a Simon že po nekaj minutah ne posluša več, saj pri sosednji mizi zagleda dekle svojega življenja. Ogovoriti si je ne upa in menda ne brez razloga. »Izven tvoje lige je, stari moj,« ga opozori natakar. »Katera pa je moja liga?« vpraša Simon. Več

  • Vanja Pirc

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Politika

    »Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«

    /media/www/slike.old/mladina/intana_vodiar_b5.jpg

    Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino. Več

  • Vanja Pirc

    12. 11. 2009  |  Mladina 45  |  Družba

    Pravi Dedek Mraz

    Robert Waltl kot Dedek Mraz …

    Pred tremi tedni je sredi Ljubljane, v ozki uličici, ki povezuje Križanke in Ljubljanico, vrata odprlo povsem novo gledališče. Ker stara meščanska stavba ne premore ravno največje kvadrature, je svojevrsten dosežek, da je v njej dovolj prostora za dvorano, ki sprejme od 80 do 100 obiskovalcev, pisarne in tudi apartmaje, v katerih bodo lahko prespali gostujoči umetniki. Več