Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Družba

    Kathleen Richardson: Če si žalosten, si raje kot robota omisli domačo žival

    Prejšnji teden je v Ljubljani že drugo leto zapored potekal festival Grounded. Festivalski program ni zajemal le predstavljanja najnovejših smernic v futurološki klubski elektroniki, o katerem lahko berete v rubriki Oder, z različnimi predavanji in pogovori se je osredotočal na družbeni aktivizem in kritično mišljenje. Sodelujoči so se ukvarjali s trenutno pomembnimi temami, povezanimi z etičnimi vprašanji, ki se porajajo ob razvoju umetne inteligence in robotike. Na odprtju festivala je v Moderni galeriji z uvodnim predavanjem Nujnost politike človečnosti v času robotov in umetne inteligence nastopila častna gostja, socialna antropologinja in strokovnjakinja za etična vprašanja, povezana z robotiko, prof. dr. Kathleen Richardson. Več

  • Blagoslovljena veganska šunka

    Mednarodna veriga veganskih restavracij Loving Hut je priljubljena tudi pri nas: dve podružnici imamo v Ljubljani, po eno v Celju in Mariboru. Loving Hut pod geslom Bodi vegan, širi mir streže priboljške s sojinimi strdki, šunko iz sejtana, veganske hrenovke in podobne nadomestke za meso, ki jih obiskovalci uživajo pod portreti slavnih veganov. Restavracije Loving Hut s promocijo veganstva pretanjeno širijo nauke samooklicane najvišje mojstrice Ching Hai – vodje mednarodne duhovne skupnosti SMCHIA (Supreme Master Ching Hai International Association), ki v več pogledih spominja na versko gibanje in ima številne značilnosti kultov. Najvišja mojstrica je ustanoviteljica živilske franšize, lokalne podružnice pa odpirajo njeni učenci. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Družba

    Nenavadno zavezništvo orkov, vilincev in škratov

    V naših gozdovih se ne zbirajo zgolj lovci, gobarji, psytrancerji in tista skupina možakarjev, ki si pravi Štajerska varda. Izbrane lokacije slovenskega podeželja enkrat na mesec postanejo zatočišče vilincev, škratov, čarovnikov, polovnjakov, orkov, goblinov, alkimistov in članov nordijskega klana Črni bratje. Občasno pa se kakor preteča grožnja pojavijo strašljiva čarovna bitja, kot so denimo troli ali volkodlaki. Zmaji so k sreči že izumrli. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Družba

    Žepno gojišče fekalnih bakterij

    Ameriško raziskovalno podjetje Dscout je z raziskavo pogostosti rabe pametnih telefonov ugotovilo, da uporabniki telefonom vsak dan v povprečju namenimo kar 2617 dotikov. Za dotik sicer šteje vsakršna interakcija z napravo, torej vsak klik, swipe, tap in tipkanje črk, zato se te velikanske številke nikakor ne ustrašite preveč. Več

  • Digitalna odvisnost

    Devetnajstletnega Petra so prijatelji včasih klicali Pero, zdaj pa ga poznajo pod imenom Worgen, ubijalec zmajev, sin Guthrandirja tretjega in prestolonaslednik vilinskega kraljestva Kalimdora. Njegovo človeško telo je zanj zgolj odvečno plovilo, ki v sebi nosi njegov novi jaz – nočnega vilinca iz Darnassusa, prestolnice Azerotha, fantazijskega sveta iz priljubljene računalniške igre World of Warcraft. Zanj je svet, v katerem je vrhovni svečenik nočnih vilincev, izurjeni bojevnik in postavno mitično bitje z nepredstavljivimi magičnimi močmi, pravzaprav resničnejši od tako imenovane realnosti sfaliranega dijaka in sramežljivega računalniškega geeka. Če bi bilo le mogoče, bi svoje telo kar izklopil in do konca svojih dni živel v spikslanem svetu, kjer bi do onemoglosti preganjal digitalne škrate, trole in zmaje. Vilinski avatar je povprečno šestnajst ur na dan: v Petra se prelevi le takrat, ko nadira svoje starše, ki mu občasno težijo s prijaznim povabilom na kosilo v spodnje nadstropje hiše, v kateri prebiva njegova zombificirana lupina. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Družba

    »Človek harmonije in pomočnik v vseh zadevah«

    Ko človek na nedeljsko jutro vstane že ob sedmih, se zdi samemu sebi pravi heroj, potem pa pride v obavtocestni hotel Mons in ugotovi, da se kljub nehumano zgodnji uri pravzaprav udeležuje enega najbolj obiskanih dogodkov v Ljubljani. Prestolnica je gostila magičnega zdravilca Josipa Grbavca, znanega pod psevdonimom Braco, ki slovenske sledilce s svojo prisotnostjo počasti enkrat na mesec. Braco ima pri nas (in tudi drugod po svetu) izjemno zvesto bazo navdušencev, o tem priča že dejstvo, da se kljub popolni odsotnosti oglaševanja in promocije skupinskih dogodkov zdravljenja v Ljubljani redno udeležuje več tisoč ljudi. Braco jih zdravi zgolj s pogledom. Za pičlih pet evrov nas samooklicani »človek harmonije in pomočnik v vseh zadevah« ozdravi sleherne tegobe – duhovne in duševne, čustvene in družinske. To naj bi mu uspevalo zgolj s strmenjem – brez kakršnegakoli govorjenja, pridiganja, duhovnega vodenja, dotikov, mahanja z rokami in mrmranja urokov v starodavnih jezikih. Več

  • Umetnost praznega govoričenja

    Če bi mlade danes vprašali, kaj so po poklicu, bi najbrž vsaj polovica odgovorila z nazivi, za katere slišimo prvič. No, pri dizajnerjih, didžejih in programerjih bi še nekako razumeli, kaj počnejo, a tu so še razni izvršni podpredsedniki, digitalni marketinški strategi, vodje divizij talentov in upravljavci dronov. Britanska agencija First Choice pa je ugotovila, da so ambicije generacije, ki prihaja za današnjimi 20-letniki, še precej presenetljivejše. Na vzorcu tisoč otrok, starih od šest do 17 let, je opravila anketo o poklicih, ki bi jih ti radi opravljali, ko odrastejo, in več kot tri četrtine jih je odgovorilo, da si ne želijo postati pripadniki tradicionalnih poklicev, kot sta zdravnik in odvetnik, temveč bi od vseh mogočih poklicev najraje postali vlogerji. Ja, vlogerji. To pomeni, da bi se radi preživljali z vsakodnevnim objavljanjem vlogov oziroma video blogov – kratkih filmčkov, v katerih v intimi svojega doma kramljajo s spletno kamero. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

    Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 7. 2017  |  Kultura

    Nedelo osvobaja

    V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017 nam člani rap skupine Matter razkrijejo bistvo svojega nekonvencionalnega ustvarjanja. Pojasnijo nam, zakaj je dešifriranje pomenov njihovih besedil nesmiselno početje in zakaj se moramo ob poslušanju njihove glasbe prepustiti predvsem goli čutni izkušnji. Ko govorijo o svojem delu, vzpostavljajo zanimiv kontrast med (kvazi)filozofskimi mislimi in zabavnimi zgodbami, med banalnim humorjem in resnostjo, med pomenskostjo in absurdom - podobno nasprotje je mogoče zaznati tudi v njihovi glasbi. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Kultura

    Matter

    Matter je slovenska rap skupina, v kateri so Dacho, Tunja in Levanael. V zadnjih dveh letih je predvsem na ljubljanski alternativni sceni postala izjemno opazna – po eni strani je tako zelo oboževana, po drugi pa tako zelo osovražena, da postaja že pravi družbeni fenomen. Skupina je osrednja tema številnih razprav, spletnih »memejev« in celo grafitov. Prodala je vse izvode svoje prve plošče, podobno kot proda vse vstopnice za čisto vsakega od svojih koncertov. Z akcijami, kot je javno podpisovanje plakatov za oboževalce, počasi upravičuje samooklicani naziv »boybanda«. Do njene glasbe ljudje težko vzpostavijo nevtralen odnos. Tisto, kar je nekaterim pri njeni glasbi noro všeč, je drugim popolnoma grozljivo. Vendar so ti zadnji odzivi seveda samo koristni za »hype«. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba  Za naročnike

    Silikonska moralna podpora

    Peščica nogometnih lig je v imenu postopnega odpravljanja koronskih ukrepov že ponovno zagnala motorje. Poklicni driblarji pravil o omejevanju socialnih stik ov na igrišču seveda ne morejo upoštevati, saj morajo preigravati, tribune na stadionih pa za zdaj ostajajo prazne. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Perfume Genius: Set My Heart on Fire Immediately

    Od Mika Hadreasa, ki ustvarja pod imenom Perfume Genius, je bilo po štirih izrazito raznovrstnih ploščah mogoče pričakovati, da bo tudi z novo izdajo preobrazil slog. In tako je res storil na svoji najbolj dodelani plošči doslej, na kateri pretanjeno združi oprijemljivejši, intimno kantavtorski slog svojih zgodnjih izdaj in drzne, abstraktnejše prijeme, ki so zaznamovali njegova novejša dela. Rezultat je osupljiv: že pri goli zasnovi novih skladb je dojel, da te potrebujejo velikopotezno obravnavo. Angažiral je nekatere izmed najviše profiliranih session glasbenikov, ki sicer sodelujejo z največjimi imeni v popu, to pa je privedlo do bogatih aranžmajev, ki njegovemu prefinjenemu songwritingu resnično laskajo. Več

  • Štream, podpora ogroženi sceni

    Ker občinstvo in izvajalci hrepenijo po glasbenih dogodkih, smo v zadnjem času priče številnim izvirnim alternativam: nekateri klubi v Berlinu te dni že odpirajo vrata, a obiskovalcem je ples strogo prepovedan. Drugod po Nemčiji poročajo o drive-in rejvih, na katerih hardstyle didžeji vrtijo polnim parkiriščem, občinstvo pa se na sick drope odziva z usklajenim hupanjem. Prihaja tudi do virtualnih koncertnih spektaklov jutrišnjega dne, kakršen je bil osupljivi koncert ameriškega raperja Travisa Scotta, ki je za mlade igričarje nastopal v spletni računalniški streljačini Fortnite. A daleč najpogostejši pristop do koncertiranja v času samoizolacije je spletno prenašanje nastopov v živo: splet je po eni strani preplavljen z izrazito intimnimi, domačnimi nastopi, po drugi strani pa se pojavlja čedalje več organiziranih, profesionalno izvedenih prenosov skrbno kuriranih koncertov. Pri nas je to v svojih studiih sprva začel izvajati radio Val 202, Kino Šiška pa te dni v »podporo ogroženi glasbeni sceni« s ciklom virtualnih koncertov Štream skuša pravo koncertno izkušnjo ponuditi tudi v digitalnem svetu. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Little Simz: Drop 6 EP

    Čislana raperka Little Simz, ki je lani spomladi iz londonskega podzemlja v svetovno glasbeno krajino prodrla z eno od najboljših hiphop plošč leta, je karanteno izkoristila za ustvarjalno hiperproduktivnost: ko se je morala umakniti v samoizolacijo, ki jo je preživljala v samoti, je začela snemati malo ploščo, in preden se je svet spet začel vrteti, jo je že izdala. Izdelek je izrazito surov in neizpiljen ter v instrumentalni razsežnosti nekoliko nedodelan, saj se je avtorica osredotočila predvsem na pesniško plat, tu pa se ponovno izkaže. Čeprav Drop 6 EP lanski studijski mojstrovini ne seže niti do kolen, je suveren dokaz, da lahko od mlade emsijke v bližnji prihodnosti pričakujemo še veliko. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Svet

    X Æ A-12

    Kako naj zvezdniški par zagotovi, da o njegovem novorojenem otroku ne bo pisal zgolj rumeni tisk? Poimenuje ga s tako neobičajnim, eksotičnim oziroma absurdnim imenom, da svetu ne bo preostalo drugega, kot da o njem začudeno piše, govori in ustvarja spletne meme. To je te dni uspelo tech mogotcu Elonu Musku – prvemu možu podjetja Tesla – in njegovi izbranki Grimes, kanadski (dream) pop pevki: svojemu pravkar rojenemu sinu sta dala ime X Æ A-12 Musk. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    The Soft Pink Truth: Shall We Go On Sinning So That Grace May Increase?

    Drew Daniel je polovica kultnega dvojca Matmos, ki že četrt stoletja navdušuje s konceptualnimi ploščami, na katerih posnetke organskih zvokov preobraža v sintetične simfonije. Najnovejši izdelek Danielovega solističnega projekta je v primerjavi z deli Matmosa v redkih trenutkih bolj prijazen do mirnodušnega plesišča, večinoma pa ekstremnega chillanja: krmari med spokojnim mikro-housom in melanholično ambientalno elektroniko, njegova izvedba pa se ne podreja omejitvam konceptualnega nabora »inštrumentov«, temveč za ustvarjanje meditativnega vzdušja uporabi široko zvočno paleto, od ritem mašin prek klavirja in synthov do domiselne manipulacije angelskih glasov svojih glasbenih pajdašic. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Dark Lane Demo Tapes

    Superzvezdnik Drake, med poznavalci znan tudi kot Champagne Papi, je verjetno največje ime komercialnega hiphopa na obličju Zemlje. Ima tolikšno bazo fanatičnih fenov, da bo vsaka njegova nova izdaja – ne glede na to, kako postano zveni – postala vesoljna uspešnica. Tako je tudi denimo s komadom Tootsie Slide – trenutnim svetovnim hitom številka ena in glavnim singlom mikstejpa Dark Lane Demo Tapes –, ki je pravzaprav preračunljiv marketinški podvig osvojitve občinstva na družabni platformi TikTok. Singel ni zgolj spevna, preprosta, hitro zapomnljiva in nekoliko otročja pesem, temveč predvsem navodilo za koreografijo – posneto v Drakovi luksuzni samoizolaciji –, ki jo horde mladih posnemajo, videoposnetke svojih nastopov pa nalagajo na TikTok: Tootsie Slide je Macarena enaindvajsetega stoletja. Preračunljivost pa ne zaznamuje zgolj plesne TikTok izštevanke, temveč ves izdelek: ne zgolj njegove izvedbe, temveč že samo zasnovo. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Car Seat Headrest: Making a Door Less Open

    Making a Door Less Open je prvi očitni spodrsljaj v bogati diskografiji Willa Toleda – samorastniške zvezde neodvisne indie rock scene –, ki s spremljevalno zasedbo ustvarja pod imenom Car Seat Headrest. Njegovo dvanajsto ploščo zaznamujejo očitna prizadevanja za preboj v mainstream, a že po nekaj skladbah postane jasno, da mu nova, produkcijsko izčiščena, rahlo elektronska slogovna smer ni pisana na kožo. Pravzaprav se zdi, da bo kvečjemu razočarala zvesto občinstvo, ki ga spremlja predvsem zaradi njegovih lo-fi, hrupnih, DIY mojstrovin. Slogovni zasuk spremlja tudi ponesrečena preobrazba vizualne podobe: ustvaril je alter ego, imenovan Trait, ki obraz skriva pod plinsko masko. Kako prikladno, da je plošča izšla ravno v času pandemije. Več

  • Astronomski virtualni koncert

    Ker glasbeniki v času pandemije ne morejo nastopati v živo, si pomagajo s spletnim pretokom koncertov. Ljudje, ki načeloma ne smejo zapuščati domov, se pogosto zatekajo k igranju računalniških iger. Najbolj igrana brezplačna igra na spletu Fortnite – ima kar 250 milijonov uporabnikov – je v sodelovanju s Travisom Scottom, enim izmed najpopularnejših trap izvajalcev, na en mah izkoristila oba fenomena sedanjih karantenskih razmer. Več

  • Gregor Kocijančič

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Christian Kroupa: A Little Flower EP

    Kristjan Kroupa, eden naših najprepoznavnejših producentov v svetovnem klubskem podzemlju, se z novo izdajo vrača k ustvarjanju pod lastnim imenom: zadnjih nekaj plošč je izdal pod psevdonimom Alleged Witches, s katerim je predstavljal temačen tehno, opremljen s plemenskimi tolkali. A Little Flower je diametralno nasprotje mračnemu razpoloženju, ki je zaznamovalo zadnjih nekaj let Kroupovega ustvarjanja: plošča je polna radosti, bleščečih synthov, je pa tudi precej nostalgična, saj se spogleduje z diskoidno estetiko in balearic housom. A v obeh projektih prepoznamo očitne vzporednice: razmeroma izčiščeno in večplastno produkcijo ter to, da Kroupa veliko pozornosti posveti mikropodrobnostim. Več

  • Môra glasbene industrije

    Zaradi pandemije koronavirusne bolezni in prepovedi javnega zbiranja, s katero naj bi zajezili širjenje okužb, so se pri nas in tudi drugod po svetu koncertna prizorišča zaprla, glasbeni festivali pa so odpovedani. Začasno so odpovedane vse glasbene prireditve: od butičnih in alternativnih koncertov prek klubskih dogodkov, koncertov klasične glasbe in uličnih nastopov do množično obiskanih festivalov in velikih koncertnih spektaklov. Ohromljena je celotna glasbena panoga: brez temeljnega vira dohodka so ostali glasbeniki, didžeji, producenti in inženirji zvoka, množica zaposlenih v infrastrukturi koncertnih prizorišč, menedžerji, promotorji, založniki, booking agenti, roadiji, tehniki in številni drugi, ki živijo od glasbenih prireditev. Koncerti so zrak in voda glasbene scene, ki je te dni žejna in ne pride do sape. Kot pravi krizno združenje slovenskih glasbenih organizacij in festivalov, se je »celoten svetovni glasbeni ekosistem spričo viralne krize v zgolj nekaj tednih znašel pred popolnim kolapsom«. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Empress Of: I’m Your Empress Of

    Čeprav je tretja plošča ameriške pevke honduraških korenin večinoma narejena po načelu DIY (naredi-sam), zveni kot visokokategorni pop, za katerim stoji vojska producentov. I’m Your Empress Of je zasanjana in intimna, hkrati pa pompozna in do množic prijazna zbirka pretanjenih pop hitičev, a tudi v najbolj komercialno zvenečih refrenih se kaže izrazita songwriterska iskrenost. Strto srce je bilo za pevko tolikšen navdih, da je glasbo za ploščo napisala, posnela in sproducirala v zgolj dveh mesecih premora med turnejami. To vsekakor pripomore k jedrnati konsistenci celotnega izdelka, a ta je dvorezen meč, saj skladbe, ki se gladko prelivajo druga v drugo, proti koncu plošče začnejo zveneti nekoliko enolično. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Yaeji: What We Drew 

    Yaeji, korejsko Američanko, ki živi in ustvarja v New Yorku, je Guardian okronal za »kraljico introvertirane klubske glasbe«. Prvi dolgometražni mikstejp What We Drew, njena prva izdaja za založbo velikanko, ta kraljevi naziv več kot upraviči. V nekonvencionalnih aranžmajih krmari med nalomljenimi house bangerji in mnogoterimi odvodi rahlo futuristične bass glasbe, ki v njeni edinstveni izvedbi odlično delujejo na polnem plesišču ali med chillanjem v dnevni sobi. Naj gre za bass, (deep) house, breakbeat, hiphop ali celo jungle, Yaejino glasbo zaznamuje močen, takoj prepoznaven avtorski pečat, daje ji ga predvsem njen spokojni vokal. Včasih poje v angleščini, včasih v korejščini, a glas je vedno domiselno iznakažen s široko paleto efektov. Več

  • Izoblikoval ga je Zahod

    »YO. Bi naredila fotoshoot? Vem, da načeloma fotkaš zgolj puste pokrajine in zapuščene stavbe, a to je pravzaprav popolno, saj želim, da me obravnavaš, kot bi bil zgolj rekvizit. Fokus naj ne bo na meni, temveč na pokrajini.« To je zasebno sporočilo, ki ga je Dino Kužnik na Instagramu prejel od enega najpomembnejših ameriških raperjev zadnjega desetletja. Tyler, The Creator, letošnji prejemnik grammyja za najboljši hiphop album leta, ki smo ga tudi v Mladininem glasbenem uredništvu brez pomislekov uvrstili v ozek izbor plošč leta, je na portalu Tumblr zasledil nekaj del enega najvidnejših slovenskih fotografov mlajše generacije, ki živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Čeprav se Kužnik na svoje fotografske ekspedicije po zahodni obali vedno odpravi sam – kar ima nanj terapevtski učinek, saj se tako meditativno umakne od newyorškega vrveža –, je za Tylerja naredil izjemo. Usedla sta se v avto in se odpravila na neskončne kalifornijske puščavske ceste – ceste, ki jih Kužnik zelo dobro pozna, saj je na njih, odkar je leta 2013 odvihral čez ocean, iznašel svoj značilni umetniški izraz. Izoblikoval ga je Zahod, kot poudari že naslov njegove prve knjige fotografij Shaped by the West, ki je te dni pri ameriški založbi Aint-Bad izšla že v drugem ponatisu, saj je bil prvi nemudoma razprodan. Več

  • Digitalni povodec

    Te dni se po vsem svetu – tudi pri nas – veliko dogaja na področju vpeljave digitalnega nadzora nad upoštevanjem karantene oziroma digitalnega nadzora gibanja, ki naj bi pripomogel k ustavitvi širjenja koronavirusa in omogočil postopno rahljanje nekaterih omejitev. Temeljna zamisel je, da bi prebivalci območij, ki jih je prizadela pandemija, na svoj pametni telefon naložili aplikacijo, ki bi sledila našemu gibanju in nas opozarjala, ali je v naši bližini kdo, ki je bil nedavno okužen, ter nas v tem primeru pozvala k (samo)izolaciji. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Yves Tumor: Heaven To A Tortured Mind

    Enigmatičnemu glasbeniku, ki ustvarja pod imenom Yves Tumor, je morda res ime Sean Bowie, morda pa ne. O njem nimamo prav veliko preverljivih podatkov, a jasno je, da je izjemno nadarjen in da je težko slutiti, kaj lahko od njega še pričakujemo, saj vztrajno poizumlja svoj edinstveni zvok. S prejšnjo ploščo je iz eksperimentalne elektronike zavil v bolj songovsko-kitarsko smer, ki jo zdaj, dve leti pozneje, še dodatno nadgradi. Čeprav še nikoli ni zvenel tako dostopno, se njegova dela še vedno zdijo namenjena predvsem sladokuscem z visoko toleranco do produkcijske drznosti in hrupa. Ogrodja skladb so spevna, a zapakirana v kompleksno in eksperimentalno produkcijo, odlikuje jih tudi izrazito večplasten eklekticizem: Bowie skače po izjemno široki žanrski paleti, včasih tudi znotraj ene same skladbe. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    The Strokes: The New Abnormal

    Člani newyorške zasedbe The Strokes so bili na prelomu tisočletja – po izidu izjemnega prvenca Is This It? – pompozno okronani za »rešitelje rocka«. Z obuditvijo vintidž art rock zvoka s konca sedemdesetih let, s spogledovanjem z estetiko newyorškega postpunka in z neobremenjenim garažnorockovskim brenkanjem v maniri najstniških samoukov so postavili temelje za vzpon novega vala »indie rock« bendov – žanra, ki so ga lastnoročno redefinirali. Sledila je še ena odlična plošča, Room on Fire, ki so ji nekateri sicer očitali, da zveni kot kopija prvenca, a več kot očitno je šlo za zvok, po katerem se Strokesi odlikujejo. Naslednjih petnajst let so se od njega zavestno oddaljevali, vendar za radikalne slogovne spremembe niso bili dovolj zreli, zato je kakovost njihovih studijskih izdelkov čedalje bolj nazadovala. Zadnji dve plošči sta bili zgolj plod pogodbe z založbo velikanko RCA, ki je zasedbo silila v ponovne izdaje, in to čeprav je bila brez pravega navdiha in izvirnih zamisli, njeni člani pa so bili glede slogovne vizije čedalje bolj nekompatibilni. The New Abnormal, prva plošča po sedmih letih, deluje kot zasedbin popravni izpit. Več

  • Aplikacija Zoom

    Čeprav je Skype v zadnjih desetih letih postal sinonim za videoklic, pa ta zastareli program – ki pravzaprav nikoli ni deloval tako gladko, kot bi si želeli – v času karantene preprosto ne zadošča več. Ker je skoraj polovica človeštva vse socialne stike – pa naj gre za sestanke, predavanja, konference ali klepet – prisiljena opravljati od doma, smo ljudje potrebovali alternativo. Ponudil se je Zoom, nekoč robna aplikacija za videokonference, namenjena predvsem podjetjem, danes vodilna aplikacija za skupinske videoklice. S tem, ko se je nenadno povečala njena priljubljenost, pa so se pojavile številne skrbi o potencialnem kršenju zasebnosti. Izkazalo se je, da so bile skrbi več kot upravičene. Več

  • Iznajdljiva zvijačnost šolarjev

    V poplavi skrb zbujajočih novic in tragičnih zgodb, povezanih s pandemijo koronavirusa, je kakršnakoli duhovita, lahkotna vest – takšne so te dni resnično v manjšini – blagoslov. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Little Dragon: New Me, Same Us

    Že po peti plošči švedskega četverca je bilo jasno, da od njega ne gre pričakovati ničesar pretresljivega, to pa zdaj dokazuje še šesta studijska izdaja New Me, Same Us, ki bo bolj kot za glasbene sladokusce uporabna v kakšnem hi-end koktajl baru (ko se ti ponovno odprejo). Zasedba ima sicer krmarjenje med pop napevi, šarmantnim neo-soulom in prikupno elektroniko v malem prstu, a njeni koraki so v tej fazi že popolnoma predvidljivi. Čeprav se želi Little Dragon s tem, da na novi plošči v ospredje postavlja nafankirane groove klasičnih bendovskih glasbil, od svoje diskoidne indietronične preteklosti nekoliko oddaljiti, je v njej še vedno precej zasidran. Tega pa se verjetno zaveda, kot bi lahko sklepali iz naslova plošče. Več