Gregor Kocijančič
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Kultura
Hanna Slak / »Postali smo družba monologa«
Scenaristka in režiserka Hanna Slak se je rodila leta 1975 v Varšavi, živi in ustvarja pa v Berlinu. Tako rekoč rodila se je v svet filma: oče je bil režiser Franci Slak, mama je oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Iz režije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po seriji kratkih filmov je leta 2002 posnela prvi celovečerec Slepa pega, sledili so še Desperado tonic (2004), Teah (2007) in Rudar (2017), s katerim se je potegovala za nominacijo za oskarja za tujejezični film. Njeni filmi so bili predvajani na nekaterih najpomembnejših evropskih filmskih festivalih od Cannesa prek Berlina do Rotterdama in Locarna, njen zadnji film Niti besede, nemško-slovensko-francoska koprodukcija, je premiero doživel na slovitem mednarodnem festivalu v Torontu, kjer je bil uvrščen v tekmovalni program. To je njen prvi film, v katerem govorijo nemško, in tudi prvi, ki ga je posnela s Claire Mathon, izjemno direktorico fotografije, ki je v zadnjih letih podpisala velike pozornosti deležne filme, kot sta Spencer (2021, Pablo Larrain) in Portret mladenke v ognju (2019, Celine Sciamma). V ljubljanskem Kinodvoru, kjer si lahko film ogledate do 26. novembra, je spregovorila o temah, ki jih odpira ta »intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah izgube tega«.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Knjigo Imena slovenskih psov, nedavno izdano pri založbi ZRC SAZU, je Marko Snoj, dr. jezikovnih znanosti, etimolog in slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, posvetil »bitjem, ki nam krajšajo čas in podaljšujejo življenje«. Publikacija, ki jo avtor opisuje kot »spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom«, je nastala na pobudo njegove žene Alenke, ki je, kot je dr. Snoj povedal v pogovoru za Mladino, »vsaj duhovna soavtorica knjige, če ne še kaj več«. Rekla mu je: »Iz vsake stvari narediš slovar, zakaj ga ne bi še iz psov.« In tako je tudi storil.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura
Surovi demo posnetek skladbe Now and Then, »nove« in poslednje skladbe zasedbe The Beatles, ki verjetno ne potrebuje posebne predstavitve, je nastal pred 45 leti. John Lennon ga je ustvaril slabo leto, preden je bil umorjen, posnetek pa je v rokah Paula McCartneyja pristal šele sredi devetdesetih let. Zdaj ga je še zadnjima živima beatloma, McCartneyju in Ringu Starru, ob pomoči umetne inteligence, godalnega orkestra in producentov Gilesa Martina in Jeffa Lynna uspelo zloščiti in ga zapakirati v skladbo studijske kakovosti, labodji spev Beatlov, na katerem McCartney in Lennon še zadnjič zapojeta skupaj.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura
V svetu rapa je leto 2023 leto pomembnih jubilejev: hiphop po vsem svetu, še posebej pa v newyorški soseski Bronx, praznuje 50. obletnico rojstva scene, katere začetek je bila razvpita zabava v režiji pionirskega didžeja Koola Herca 11. avgusta 1973. Trideset let kasneje, ko je bil rap (za to so poskrbeli lokalni pionirji, kot sta AliEn in Klemen Klemen) na naših tleh že dodobra zakoreninjen, je v klubu Gala Hala na Metelkovi v Ljubljani potekal prvi Rapetek, kmalu pa se je uveljavil kot prireditveni epicenter slovenske rap scene. Tudi ta ima letos okroglo obletnico: Rapetek neprekinjeno deluje že 20 let in je pravzaprav najdlje trajajoča serija klubskih prireditev pri nas.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Nepotešljiva želja po osebni rasti je v zadnjih desetletjih postala molzna krava za priložnostne poslovneže, ki za mastno plačilo pridigajo, kako bolje živeti. Storitve, kot so karierno vodenje, nasveti za samouresničevanje in krepitev samozavesti ter laično zdravljenje duševnih stisk, poganjajo zlato mrzlico 21. stoletja – industrijo samopomoči. Med množicami, željnimi (pogosto le navidezno) modrih nasvetov, se iz dneva v dan veča potreba po zatekanju h gurujem sreče, motivacijskim govorcem, life coachem in drugim samooklicanim strokovnjakom za zagotavljanje uspeha, sreče in dobrega počutja. Ti nemalokrat posegajo po psevdoznanstvenih metodah in svoje programe mešajo s psevdoduhovnostjo.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Nenehne selitve evroposlancev med sedežema evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu kritiki posmehljivo imenujejo »potujoči cirkus«, ta naziv pa je v ponedeljek dobil še dodatno razsežnost. Vlak, na katerem je iz Bruslja v Strasbourg potovalo več sto evropskih poslancev (in drugih zaposlenih v evropskem parlamentu), je zavil v napačno smer in pomotoma prišel v pariški Disneyland. »Podoba evropskega parlamenta kot potujočega cirkusa postaja iz ure v uro resničnejša,« je na platformi X (nekdanjem Twitterju) zapisal Alberto Alemanno, ustanovitelj nevladne organizacije The Good Lobby.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Kultura
Damjan Kozole / »Umetnost se mora dotikati tudi ran, ki najbolj bolijo«
Damjan Kozole in Peter Musevski sta bila nerazdružljiv tandem skoraj četrt stoletja, odkar je Musevski odigral glavno vlogo v filmu Rezervni deli (2003), sodobni klasiki slovenskega filma, ki je bila deležna velikega zanimanja tudi v tujini. Film je bil predvajan v tekmovalnem programu Berlinala, sloviti britanski kritik Peter Bradshaw (The Guardian) pa ga je uvrstil med najboljše filme leta. Skupaj sta posnela kar osem celovečercev, med drugim tudi Nočno življenje (2019), ki je Kozoletu prineslo veliko čast v evropskem filmskem prostoru, nagrado za najboljšega režiserja na slovitem festivalu v Karlovih Varih. Načrtovala sta še devetega, (avto)biografsko antologijo kratkih filmov, posnetih po tragikomičnih anekdotah iz turbulentnega življenja Petra Musevskega, ki se je dolga leta spoprijemal s hudo depresijo. To Musevski v sklepnem delu filma, na posnetku, ki je na Kozoletovem trnovskem balkonu nastal leta 2013, slikovito opiše kot »roleto, ki se spusti pred možgani in je ne moreš dvigniti«.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Kecia Abbott je hiperproduktivna avtorica gobarskih priročnikov. Piše in izdaja jih kot po tekočem traku – obseg literarnega opusa bi ji lahko zavidali celo nekateri najplodnejši pisatelji. Tudi če spadate v tisti del populacije, ki se z vso strastjo ukvarja z nabiranjem gob, in več polic vaše domače knjižnice krasijo številni gobarski priročniki, morda celo mikološka strokovna literatura, za Abbottovo skoraj gotovo slišite prvič, pa čeprav je v rekordnem času – v pičlih dveh dneh! – izdala kar devet različnih knjig o glivah. Zakaj? Ta oseba sploh ne obstaja. Kecia Abbott je izmišljeni psevdonim oportunističnih prevarantov, ki gobarske priročnike pišejo ob pomoči razvpitega jezikovnega modela ChatGPT, paradnega konja panoge umetne inteligence. To morda niti ne bi bilo tako sporno, če bi bil ChatGPT zanesljiv vir informacij. A ker si pogosto kaj izmisli, laži pa nam prodaja kot dejstva – stroka temu samozavestnemu blebetanju nesmislov (gobarski tematiki prikladno) pravi »haluciniranje« –, so ti priročniki pravzaprav smrtno nevarni.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Diskriminacija guhih / Zvok tišine
Ob jugovzhodni obali Massachusettsa leži idiličen otok Martha’s Vineyard, danes dom luksuznih vikendov in priljubljeno poletno letovišče ameriških elit, tudi številnih predsednikov, od Kennedyja prek Clintona do Obame. Zavrtimo čas nazaj v 18. stoletje, ko je bil otok še dokaj odrezan od celinske civilizacije: zaradi izoliranosti in majhne genske raznolikosti njegovih prebivalcev je življenje na otoku močno zaznamovala dedna gluhota. Na vrhuncu tega pojava, sredi 19. stoletja, se je v povprečju vsak 155. otrok na otoku rodil gluh, na nekaterih delih otoka vsak 25., ponekod pa kar vsak četrti.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Družba
Ameriški kantavtor Oliver Anthony je posnel absolutno uspešnico letošnjega poletja, delavsko himno Rich Men North of Richmond, ki je strasti sprva podžgala na platformi YouTube, kjer ima že dobrih 50 milijonov ogledov, nato pa je v hipu osvojila vrh Billboardove lestvice najbolj priljubljenih skladb v ZDA in tam vztraja že dva tedna. To je prvič v zgodovini, da je skorajda popolnoma neznan avtor, ki ga Billboardova lestvica doslej ni niti od daleč povohala, s prvim hitom zasedel njeno zgornjo stopničko.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Kultura
Letošnji, 35. grafični bienale Ljubljana, ki je poetično-enigmatično naslovljen Iz praznine pridejo darovi kozmosa, bo izrazito mednaroden spektakel. Umetniški vodja velike razstave, ki se bo odprla v petek, 15. septembra, in bo potekala na osmih lokacijah po vsej prestolnici, je sloviti ganski umetnik Ibrahim Mahama. Ta si je ime ustvaril z dih jemajočimi monumentalnimi instalacijami, ki smo jih lahko videli denimo na beneških bienalih, leta 2015 na umetniškem, letos pa tudi na arhitekturnem.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Kultura
»Empatija je prvi korak na poti do sprave«
Slovita makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska (rojena 1974 v Skopju) bo v četrtek, 7. septembra, v ljubljanskem Kinodvoru slovenskemu občinstvu premierno predstavila svoj najnovejši celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, koprodukcijo, pri kateri je sodelovala tudi naša produkcijska hiša Vertigo. Zgodba, ki (tudi s pomočjo absurdnega črnega humorja) odpira vprašanja, povezana s povojnimi travmami Sarajevčanov, se odvija na hitrostnih zmenkarijah, kjer protagonistka spozna človeka, ki je nanjo streljal med obleganjem Sarajeva.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Ivan Bratko, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je slovenski pionir raziskovanja umetne inteligence, v svetu pa velja za enega od utemeljiteljev strojnega učenja. Prve analize medicinskih podatkov z uporabo strojnega učenja je izvajal med prvimi v svetu že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo strojno učenje še izrazito robna, eksperimentalna veja računalniške znanosti. Čeprav ko razmišlja o potencialih umetne inteligence, še zdaleč ni pesimist, ki bi opozarjal le na pogubno moč novih tehnologij, ga že dobro desetletje močno skrbi možnost zlorabe umetne inteligence, posebej v politične namene. Ta bojazen je z vzponom naprednih jezikovnih modelov dobila popolnoma nove razsežnosti.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Svet
Barbenheimer / Žaga na patrulji
K vesoljnemu uspehu filmov Barbie in Oppenheimer, absolutnih hitov letošnjega poletja – prvi je po svetu zaslužil že dobrih 800 milijonov ameriških dolarjev, drugi skoraj 500 milijonov –, je med drugim precej prispevala nenavadna dvojna trženjska kampanja, temelječa na moči spletnih memov.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Kultura
Slovenec nominiran za emmyja / Vaja dela mojstra
Že v rosnih letih mu je v glavi odmevala glasba, a sprva ni vedel, od kod prihaja. Pri devetih letih, ko se je začel učiti igranja na klavir, se je začel zavedati, da to pravzaprav niso melodije, ki jih je slišal na koncertih Slovenske filharmonije ali na predstavah v ljubljanski Operi, na katere je redno hodil s starši. Spoznal je, da je to bila »še neobstoječa glasba, ki so jo moji možgani začeli sami komponirati«, pripoveduje 34-letni Ljubljančan Anže Rozman, ki zdaj v losangeleškem studiu Bleeding Fingers, kolektivu slovitega skladatelja in dvakratnega oskarjevca Hansa Zimmerja, deluje v prvi ligi skladateljev filmske glasbe.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Zvok svobode (angl. Sound of Freedom), nepričakovana filmska uspešnica letošnjega poletja, se je znašel sredi kulturnega boja v politično polariziranih Združenih državah Amerike. Film, posnet po (deloma) resnični zgodbi o junaški akciji proti kriminalni združbi trgovcev z otroki v Kolumbiji, opevajo in promovirajo predvsem konservativni mediji in desnosučni mnenjski voditelji. Kritiki na nasprotnem ideološkem polu v njem oziroma predvsem v njegovi nenavadni promocijski kampanji prepoznavajo sredstvo za podpihovanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov. Akcijski triler, ki ni našel poti do slovenskih kinematografov, je iz naftalina nehote potegnil teorijo zarote, znano kot QAnon.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Svet
Londonska premiera filma Oppenheimer, biografskega spektakla o očetu atomske bombe, je bila dramatičen dogodek. Mala vojska hollywoodskih prvoligašev, nastopajočih v filmu, je po sprehodu po rdeči preprogi sporočila, da se pridružuje stavki igralcev, ki jo je malo pred tem razglasil ameriški igralski sindikat Sag-Aftra, nato pa prireditev protestno zapustila še pred projekcijo. Sindikat igralcev se je tako pridružil stavki ceha ameriških scenaristov (WGA), ki proti nevzdržnim razmeram v panogi protestira že od začetka maja. Prvič po letu 1960 sočasno stavkata oba sindikata, zato se je hollywoodska mašinerija – potem ko se je lani končal dolgi koronski premor – ponovno ustavila.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Družba
Filip Dobranić (rojen leta 1989) je sociolog kulture, filozof, programer in heker. V srednješolskih letih je bil dvakrat ovenčan kot svetovni prvak v debatiranju, v času študija je soustanovil aktivistično spletno platformo in inštitut Danes je nov dan, zaposlen pa je na Inštitutu za novejšo zgodovino. Je ena tistih redkih ptic, ki podrobno poznajo tehnično plat raznih visokotehnoloških pogruntavščin – med drugim je doktorski kandidat na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani –, a se sočasno poglobljeno ukvarjajo z družbenimi vprašanji in etičnimi dilemami, ki jih odpirajo nove tehnologije. Za Mladino je tokrat spregovoril o izzivih in pomislekih, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Kultura
Jan Vrhovnik / Filmski poklon dedku
Jan Vrhovnik, v Londonu živeči Ljubljančan, ki se iz direktorja fotografije urno levi v režiserja, ima te dni polne roke dela. Tako polne, da mu konec junija ni uspelo osebno prevzeti niti zlate nagrade Young Directors Award, ki mu jo je skupaj s še 24 drugimi mladimi filmskimi ustvarjalci v Cannesu podelila organizacija komercialnih filmskih producentov CFP-E (Commercial Film Producers of Europe) in si jo je prislužil s kratkim filmom Edi, nostalgičnim portretom svojega frajerskega dedka.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Svet
Razvpito podjetje OceanGate je za mastno plačilo ponujalo turistične odprave z eksperimentalnimi podmornicami, ki so pogruntavščina soustanovitelja podjetja, zdaj pokojnega Stocktona Rusha. Ta je bil dedič naftnega imperija in neustavljiv pustolovec, ki je – ko so njegove astronavtske ambicije splavale po vodi – začel raziskovati morske globine.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kultura
Mladinine poletne plonklistke so ob slovenskih glasbenih festivalih navadno polnili tudi dogodki iz bližnjih tujih krajev, denimo s hrvaške obale, saj je tam ponudba res bogata. Tako je bilo predvsem zadnje dobro desetletje, odkar so jo ugrabili britanski organizatorji in žurerji, ki so se naveličali domačega blata ter idilične jadranske zalive transformirali v obljubljeno deželo za neutrudne rejverje. Ker pa je domača festivalska ponudba po pandemiji postala še pestrejša kot prej, nam letos za kakovosten glasbeni program niti ni treba kukati onkraj naših meja, saj se pri nas resnično najde za vsakogar nekaj.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Odpor proti militaristični psihozi
Dr. Mitjo Velikonjo, rednega profesorja kulturoloških študij in raziskovalca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, popisana in porisana zunanjost zidov vselej zanima bolj kot sterilna belina notranjosti. Dejavno raziskuje ulično umetnost in grafite, ki jih vidi kot prepovedano resnico, ubesedeno na steni. »Grafitarji si vzamejo svobodo, ki jim je nihče ni dal,« pravi. Ugotovitve, pridobljene z dolgoletnim raziskovanjem političnih grafitov iz obdobja postsocialistične tranzicije, je zbral v monografiji Podobe nestrinjanja, ki je najprej v angleščini izšla pri sloviti založbi Routledge, lani pa je pri Mladinski knjigi dočakala tudi slovensko različico. Doslej je bila prevedena že v šest jezikov, nazadnje v ukrajinskega. Ja, neustavljivi akademiki za Karpati knjige vztrajno pišejo, prevajajo in tiskajo tudi, ko nanje padajo bombe. Še več: ob izidu prevoda so avtorja odeški kolegi iz priznane založbe Helvetica povabili na promocijsko in predavateljsko turnejo po treh ukrajinskih mestih in v minulih štirinajstih dneh jo je tudi dejansko izpeljal, kljub opozorilom, strahovom bližnjih in lastnim pomislekom, ki so se vrteli predvsem okoli tega, kot razmišlja, »ali je sploh prav, da v času, ko tamkajšnji ljudje krvavijo, predavam in da razpravljamo o novi knjigi«.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Družba
Kontroverzno podjetje Neuralink, eden od najbolj skrb zbujajočih projektov tehnološkega mogotca Elona Muska, od leta 2016 razvija tako imenovani nevronski vmesnik, napredno tehnologijo, ki možgane povezuje neposredno z računalnikom. Čeprav je skrivnostno podjetje lani ogromno prahu dvignilo z neetičnim, pravzaprav sadističnim ravnanjem z laboratorijskimi živalmi, ki ga je razkrilo poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (PCMR), se je ta prah očitno že dodobra polegel; prejšnji teden je FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, podjetju odobrila klinično preskušanje nevronskega vmesnika na ljudeh.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura
Meta Krese, legenda slovenskega fotoreporterstva, fotografije primarno ustvarja za tiskane medije. Tako imajo, kot pravi, »večji doseg, kot če bi visele v galeriji, torej bolje opravim svojo dolžnost do tistih, ki jih fotografiram«. Kljub temu pa si lahko te dni v prestolnici ogledamo kar dve razstavi njenih izrednih fotografskih del. Prva z naslovom Čakamo zaman, ki si jo v Galeriji Alkatraz lahko ogledamo do 28. maja, se osredotoča na zgodbe vdov iz Srebrenice in njihovih družin: fotografije so nastale na rednih ekspedicijah v srebreniška begunska naselja, ki jih Meta Krese vsaj dvakrat letno obiskuje že od leta 2017. Druga razstava Ste prišli, da boste ostali?, ki so jo v Mestni galeriji odprli ravnokar, pa je obsežen retrospektivni pregled »osebnih fotografskih pripovedi iz življenja migrantov«. Naj gre za dokumentarno fotografijo, reportaže ali za intimne fotografske portrete, rdeča nit bogatega opusa fotografinje, ki se je rodila leta 1955 v Ljubljani, je jasna: vselej se poglablja v življenjske zgodbe zatiranih, šibkejših in preslišanih, saj je, kot poudari, »zgodbe zmagovalcev ne zanimajo«.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
Umetna inteligenca je že tu in bo med nami tudi ostala – pa čeprav od vsepovsod slišimo glasne krike, ki opozarjajo, da človeštvo nanjo še ni pripravljeno. Upravičeno zaskrbljeni uradniki jo lahko skušajo na vse pretege preprečevati in omejevati, kot je to na primer s prepovedjo rabe razvpitega pogovornega robota ChatGPT pred nedavnim storila italijanska vlada, a ambiciozni tehnološki velikani bodo še naprej vztrajno gradili in nadgrajevali dobičkonosne algoritme, ki napredujejo s tolikšno hitrostjo, da je njihov razvoj skorajda nemogoče dohajati – in to ne le slehernikom, temveč tudi njim samim.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
Vseprisotnost umetne inteligence
Čeprav se zaradi nenadnega vzpona tako imenovane generativne umetne inteligence (ChatGPT in slikarski roboti) zdi, da nas je tehnologija jutrišnjega dne zadela kot strela z jasnega in nas preplavila, je umetna inteligenca pravzaprav že dolgo med nami.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
»Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«
»Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura
Vizualna umetnica in fotografinja Lucija Rosc že od leta 2015 na slovenskem podeželju redno dokumentira rojstnodnevne mlaje. Mlada umetnica (rojena leta 1995), ki je zablestela že v študentskih letih, kar med drugim dokazuje tudi Prešernova nagrada, ki jo je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje prejela za magistrsko delo, sicer živi in ustvarja v Ljubljani, prihaja pa iz Mozirja v Zgornji Savinjski dolini, ki je eden izmed številnih slovenskih krajev, kjer so mlaji, posvečeni tistim, ki praznujejo rojstni dan, v zadnjih dveh desetletjih postali nepogrešljiv krajinski in folklorni element. Ob tedenskih obiskih domačih je opazila, da so se razrastli kot gobe po dežju, hkrati pa so se začeli pojavljati v najrazličnejših oblikah: danes to niso več zgolj tradicionalna olupljena drevesa, okrašena z vencem, trakovi iz krep papirja in prometnim znakom, v katerem število izdaja slavljenčevo starost, temveč se množično pojavljajo tudi na primer rojstnodnevni mlaji v obliki transparentov, skulptur in jumbo plakatov. Lucija Rosc v teh pristopih prepoznava estetske prvine sodobne ljudske umetnosti.
