Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Kaytranada: Intimidated EP

    Čislani kanadski producent Kaytranada, ki deluje na presečišču housa, neosoula in hiphopa, se – po z grammyjem nagrajenem albumu, na katerem je gostovala vojska visokokategornih R & B-vokalistov – vrača z nekoliko manj ambicioznim projektom. Mala plošča Intimidated je pravzaprav le plovilo za izdajo naslovnega singla, ekscesno skompresiranega soulful house bangerja, na katerem prepeva vzpenjajoča se R & B-zvezda H.E.R. Vrhunec izdelka je zaključni komad, filingaški G-fankovski hip-house banger, na katerem repa enigmatični Mach-Hommy, varovanec slovite buffalovske založbe Griselda. Vmesna skladba, na kateri gostuje sicer odlični neosoulovski posebnež Thundercat, se zdi skoraj odveč, a ni tak spodrsljaj, da bi plošča pustila kakršenkoli grenak priokus. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Ross From Friends: Tread

    Sredi prejšnjega desetletja se je Felix Clary Weatherall, ki ustvarja pod psevdonimom Ross From Friends – večinoma zaradi YouTubovih algoritmov, ki so po nepojasnjenem spletu okoliščin vsem povprek priporočali njegov izjemni melanholični hitič Talk To Me, You’ll Understand – vzpostavil kot vodilni izvajalec na polju trendovskega žanra elektronike, imenovanega lo-fi house. Ta je pravzaprav klubska elektronika z močno nostalgijo po plesni glasbi devetdesetih let, a jo zaznamuje tako meglena, zamazana zvočna slika, da veliko bolje kot na plesišču deluje na domačih zvočnikih ali med vožnjo po avtocesti. Morda je imel žanr lo-fi housa ravno zaradi te specifične namenskosti tako omejen rok trajanja: večina njegovih glavnih predstavnikov se je usmerila v razmeroma standardizirani deep house in techno, sproduciran na način, ki ne dela krivice velikim ozvočenjem. Weatherall ne sodi mednje. Ustvarjanje je pod pokroviteljstvom institucije Brainfeeder, založbe očaka futurističnih beatov Flying Lotusa, usmerjal v vse bolj avanturistično, eklektično in napredno mislečo produkcijo. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni in umetniški kolektiv, ki slavi robne prakse (post)internetne klubske kulture

    Zgodba kolektiva Nimaš izbire se začne s tipično pripovedko velikih sanj v malem mestu. »Doma na Obali nisem imel somišljenikov, s katerimi bi lahko karkoli ustvarjal. V nekoliko patetični maniri lahko rečem, da je bil to čas mladostniške eksistencialne krize: bil sem tako rekoč brez povezav z zunanjim svetom. Ko sem prišel v Ljubljano, se je moj svet obrnil na glavo,« se spominja Gabriele Steffe, 23-letni študent kulturologije in ustanovitelj ekipe Nimaš izbire, ki se je na ljubljanski sceni sprva udejstvovala kot mikro blagovna znamka »naredi-sam« ulične mode, pozneje pa je postala ena najbolj dejavnih sil v domači rejverski krajini. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

    Jon Hopkins: Music for Psychedelic Therapy

    Čislani britanski producent dostopnejših odvodov IDM-a nas v teh sila stresnih časih vabi k umiku v meditacijo. V jamah pod amazonskim pragozdom je napravil kup terenskih posnetkov in jih zložil v pomirjujoč zvočni kolaž, obogaten z eteričnimi synthi, hipnotičnimi droni in psihedeličnimi teksturami. Osupljivost rezultata ni tolikšna, kot bi pričakovali od tako nadarjenega glasbenika, kakor je Jon Hopkins: to je precej neizzivajoča, rahlo generična ambientalna glasba, ki bi dobro delovala kot zvočna kulisa v kakšnem masažnem salonu. Plošča verjetno na poslušalca naredi boljši vtis, če ji ta – kot namiguje naslov – prisluhne pod vplivom kakšnih eksotičnih psihedelikov, v treznem stanju pa deluje kot glasbeni ustreznik močnega uspavala. Več

  • Gregor Kocijančič

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Plošča

    Damon Albarn: The Nearer The Fountain, More Pure The Stream Flows

    Hiperproduktivni Damon Albarn, frontman kultnih zasedb Blur in Gorillaz, med pandemijo ne najde časa za počitek. Po pestrem albumu, ki ga je lani izdal s svojo slovito zasedbo risanih pajdašev, zdaj predstavlja še drugo solistično ploščo, delikatno zbirko ambientalnega popa, navdihnjeno z lepoto Islandije – avtorjevega novega doma – in poezijo Johna Clara, britanskega pesnika iz 19. stoletja. Albarn še nikoli ni zvenel tako otožno – večidel plošče poje o izgubi in žalovanju –, surove žalostinke pa je opremil z orkestralno baladnimi in postrockovsko epskimi aranžmaji ter občasnimi izbruhi jazzovskih in atonalnih synthovskih kompozicij. Srce parajoča plošča, ki slikovito uglasbi zimsko melanholijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča

    Connan Mockasin: Jassbusters Two

    Novozelandski posebnež Connan Mockasin je na začetku ustvarjalne poti pokazal neizmeren potencial, a ga zadnja leta, žal, niti približno ne izkorišča. Namesto da bi vztrajal pri skladanju konkretnih komadov, ga z napol fiktivnim bendom, imenovanim Jassbusters, le ležerno džema, vrhunce improvizacijskih seans pa nato lepi v spokojne, vendar nekoliko medle in blago rečeno nedodelane izdelke. Že prvi del plošče, izdan pred tremi leti, ni bil prav toplo sprejet, zdaj pa je tu drugo, še bolj razvodenelo poglavje. Album bi lahko sicer branili z utemeljitvijo, da je načrtno surov in nedovršen – improvizirani niso zgolj zasanjani kitarski riffi, temveč celo besedila –, toda plošča vseeno razočara, saj se feni zavedamo, da bi lahko avtor namesto zapohanih džemsešnov snemal mojstrovine. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča

    Abba: Voyage

    Dobičkonosna industrija nostalgičnega recikliranja je obrodila še en visokoproračunski reboot, tokrat na polju vintidž pop šlagerjev. Člani legendarne švedske zasedbe Abba na začetku prihodnjega leta napovedujejo londonsko rezidenco koncertnih spektaklov, na katerih bodo nastopali kot hologrami – oziroma »abbatarji«. Da bi bili ti koncerti še vznemirljivejši in spektakularnejši, so se prvič po devetintridesetih letih zbrali v studiu in posneli nekaj novih skladb. Studijske seanse so ponovno zanetile iskro ustvarjalnosti in namesto peščice skladb – ki bi, roko na srce, povsem zadoščala – je nastal nov dolgometražni album, naslovljen Voyage. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Plošča

    Grouper: Shade

    Grouper, projekt ameriške kantavtorice in producentke Liz Harris, je obrodil dvanajsto dolgometražno ploščo, kratko zbirko značilno melanholičnih skladb, ki so nastajale kar petnajst let. Večino plošče sestavljajo šepetajoči folkovski napevi, ki jih spremlja le nežno brenkanje po kitari, monotonost avtoričinega radikalnega minimalizma pa od časa do časa presekajo zasanjane zvočne krajine, sestavljene iz izmaličenih lo-fi semplov otožnih akordov in prasketanja magnetofonskih trakov: plošča v teh izstopajočih trenutkih zveni skoraj tako fantomsko, kot bi bila maslo The Caretakerja. Shade je sicer nesporno dobrodošel dodatek k njenemu bogatemu opusu, a je aranžmajsko tako oskuben, da kot celota zveni nekoliko razvodenelo. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Plošča

    PinkPantheress: to hell with it

    PinkPantheress, dvajsetletna producentka in pevka iz Velike Britanije, je v duhu časa najprej zaslovela s kratkimi videi na TikToku, v katerih je razvijala precej edinstven zvok R & B-ja, ki mu sama pravi »nova nostalgija«. Ta domiselna oznaka pravzaprav izredno slikovito povzema njeno nabrito muziko, po svoje močno nostalgično do britanske rejverske zapuščine – predvsem do druma & bassa, starošolskega housa in UK garagea –, hkrati pa je odločno zazrta v prihodnost: njen risankasto prikupni glas bi svoje mesto brez težav našel v kontekstu hyperpopa. Debitantski mikstejp, nabit s kratkimi, a sladkimi bangerji, je morda nekoliko preveč surov in premalo dovršen, da bi ga označili za pravi presežek, vseeno pa glasno opozarja na avtoričin neizmerni potencial. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    Remi Wolf: Juno

    Če bi morali vtis o prvencu kalifornijske pevke Remi Wolf zreducirati na eno besedo, bi bila to vsekakor ’igrivost’. Petindvajsetletnica je, kot se danes za novinko na sceni spodobi, sprva zaslovela kot fenomen na TikToku, kjer je njen kaotični »funky soul pop« prevzel horde funky zoomerjev, zdaj pa s shizofreno barvitim dolgometražnim debijem bazo oboževalcev širi na glasbene sladokusce različnih generacij: Juno je psihedelična, a dostopna plošča, ki je žanrsko precej izmuzljiva, grobo rečeno pa bi jo lahko označili za neobremenjeni pop, ki krmari med prefinjenim synth-funkom, veseljaškim r & b-jem in še marsičim. To je paradoksalno izjemno sodobna in hkrati zelo retro muzika, ki je močno, takoj prepoznavno avtorsko zaznamovana. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    FINNEAS: OPTIMIST

    Štiriindvajsetletni Finneas O’Connell je kot producent in glasbenik zaslovel v tandemu z mlajšo sestro, pop velikanko Billie Eilish. Njegov solistični dolgometražni prvenec OPTIMIST, na katerem se skuša dokazati še kot pevec in tekstopisec, je suveren dokaz, da bi se moral trdno držati vloge producentskega »brata iz ozadja«. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother: Black Encyclopedia of the Air

    Camae Ayewa, ameriška pesnica, aktivistka in glasbenica, je na lanski plošči BRASS nekoliko obrzdala svoje ekstremistično eksperimentalne težnje in začela ustvarjati glasbo, ki ni namenjena zgolj peščici glasbenih sladokuscev z visokim pragom tolerance za preizkušanje mej poslušljivega. Dostopnejši poligon za pesniško sporočanje aktivističnih zamisli je našla v ritmih hiphopa, a to še zdaleč ne pomeni, da lahko od njene nove plošče pričakujete lahkotno poslušalsko izkušnjo. Ta je sicer nekoliko olajšana s široko paleto gostujočih vokalistov iz raperskega podzemlja, vseeno pa album zaznamujejo sila abstraktni beati in napredno misleča produkcija, ki se v zadnji tretjini plošče prevesi v nekoliko težaške zvočne eksperimente, združene z intenzivno spoken-word poezijo. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    »PTČ je vse, kar je. Tko pač je.«

    Val Fürst in Pavel Panon Raščan sta se v slovensko glasbeno orbito nedavno izstrelila kot hiphop dvojec PTČ. Gre za mlada glasbenika iz Ljubljane, oba imata 22 let, in beate producirata že od konca osnovne šole, z glasbo pa se ukvarjata, tako rekoč, že odkar pomnita. Oba sta skoraj desetletje gulila klopi glasbene šole. »Takoj, ko sem prilezel iz maternice, sem odlomil en Chopinov Nokturno,« v smehu pove Fürst. »Še dobro, da so me starši tako vztrajno spodbujali k učenju klavirja – brez tega znanja bi se počutil napol nepismenega,« se pošali še Raščan in doda, »vedno so mi govorili, da če bo vse drugo splavalo po vodi, si bom kruh lahko služil z igranjem na ulici.« Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Sufjan Stevens & Angelo De Augustine: A Beginers Mind

    Hiperproduktivni kantavtor Sufjan Stevens se po razmeroma dolgem obdobju, v katerem je raziskoval svetove ambientalne elektronike in indietronice, vrača k folkovskim koreninam – tokrat v tandemu z varovancem svoje založbe Angelom De Augustinom. Kemija med avtorjema ni nič manj kot čarobna: lepo se dopolnjujeta glasbeno in tekstovno, njuna eterična večglasja pa so izjemno prijetna na posluh, vseskozi doživeta, a nikoli pretirano vznesena. Za vsako od štirinajstih spokojnih pa hkrati epskih skladb na plošči sta avtorja navdih poiskala v filmu, ki sta si ga ogledala skupaj – od Ponorelega Maxa do Čarovnika iz Oza –, vendar to med poslušanjem pravzaprav ni ravno očitno, tudi če pozorno prisluhnemo besedilom. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    HOMESHAKE: Under the Weather

    Peter Sagar se je zaradi depresije umaknil v samoizolacijo že precej pred pandemijo in začel v samoti skladati otožne, neizmerno ležerne kompozicije, ki jih zdaj predstavlja na kratki, a sladki plošči Under the Weather. Že pri prejšnjem albumu Helium se je zdelo, da je Sagar skladbe aranžmajsko nekoliko preveč oskubel, zdaj pa je v minimalističnih težnjah naredil še korak dlje: skoraj popolnoma je opustil R & B-jevske elemente, zaradi katerih so bila njegova zgodnejša dela tako spevna in prikupna, in se posvetil spokojni, skoraj ambientalni melanholiji, pri kateri je meja med žalostinkami in uspavankami izjemno tanka. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Injury Reserve: By the Time I Get to Phoenix

    Injury Reserve, arizonska hiphop zasedba, že desetletje navdušuje s pestrim eklekticizmom in razmeroma eksperimentalnimi beati, zdaj pa je – na drugi studijski plošči – v glasbenem avanturizmu presegla samo sebe. By the Time I Get to Phoenix je tako radikalen slogovni zasuk na nepredvidljivi ustvarjalni poti drznega trojca, da pravzaprav začenja popolnoma novo poglavje, ki pa je, žal, tudi njegovo zadnje: raper Stepa J. Groggs, eden od ustanovnih članov zasedbe, se je lani poslovil s tega sveta, vendar je bil dobršen del albuma posnet že pred njegovo smrtjo. Tako je zasedbino najboljše delo doslej tudi Groggsova postumna plošča. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Mild High Club: Going Going Gone

    Klub rahlo zapohanih, projekt ameriškega kantavtorja, producenta in multiinstrumentalista Alexa Brettina, je obrodil še eno izjemno ploščo, ki sprva ustvari vtis nemoteče glasbene spremljave za vožnjo v kakšnem hotelskem dvigalu, a se v njeni večplastnosti pravzaprav skriva veliko več – sicer na precej pretanjeni ravni, a ravno v tem je čar njegove psihedelične elevator glasbe, začinjene z jazzom, neosoulom in ležernim slacker rockom à la Mac DeMarco. Going Going Gone je izjemno igriva plošča, na kateri Mild High Club ne špara z instrumentalnim duhovičenjem, pa naj gre za osladne saksofonske solaže v slogu Kennyja G-ja ali za trenutke, ki zvenijo kot s soundtracka kakšnega vintidž porniča iz sedemdesetih. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Low: Hey What

    Dvojec Low, ki ga sestavljata mormonska zakonca Alan Sparhawk in Mimi Parker, se je skoraj popolnoma oddaljil od slowcore zvoka, ki ga je v devetdesetih pravzaprav ustvaril sam in ga nadgrajeval skozi bogat opus enajstih plošč. Pri dvanajsti, izjemni plošči Double Negative je presenetil z radikalnim slogovnim zasukom: upočasnjeno, spokojno kitarsko glasbo je zamenjal s kombinacijo ambientalne elektronike in melanholičnega popa, ki je kljub minimalizmu izjemno pestra in intenzivna. Ta zvok je zdaj, tri leta kasneje, z albumom Hey What še dodatno izboljšal. Ritem sekciji se tokrat skoraj popolnoma izogne ter se posveti predvsem večplastnim teksturam in melodramatičnim, a eteričnim večglasjem. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret

    Pop trap boyband štirih pubecev, ki včasih tudi zajočejo

    Lani je monotono resničnost, ki smo jo preživljali v poletni karanteniji, kot strela z jasnega popestril Piki, prvi singel novonastale mariborske zasedbe .travnik. Ta je resno opozoril, da se v štajerski prestolnici vzpenja nov val žanrsko neobremenjenega hiphopa, ki bo v slovenski glasbeni krajini pustil močen pečat. Ta napoved se je zdaj, dobro leto kasneje, ko je .travnik izdal prvenec Pubeci ne jočejo, nedvomno potrdila. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Certified Lover Boy

    Drake, kanadski superzvezdnik, ki je med sodobnimi glasbeniki absolutni rekorder v količini prodanih plošč, je playliste generičnega R & B-ja obogatil s ploščo presenečenja – še eno razvodenelo zbirko jeremijad o slavi in ljubezni. Album, ki naj bi, kot pravi avtor, govoril o »toksični moškosti in sprejemanju neizogibne srce parajoče resnice«, vsebuje malo morje sramotnih verzov, polnih blodnjavega samopomilovanja, in tipičnih drakizmov o osamljenosti in lažnih prijateljih. Avtor na plošči nikoli ne izstopi iz cone udobja: pravzaprav pogosto zveni nekoliko zdolgočaseno in zaradi tega tudi dolgočasno. Besedila močno zaznamuje rivalstvo s Kanyejem Westom, a Drake že dolgo slovi kot poraženec raperskih beefov, ta sloves pa zdaj le še dodatno zacementira. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Kanye West: Donda

    Zbegani um Kanyeja Westa je obrodil še eno ploščo, ki bi jo najrajši popljuvali, a je za to preprosto predobra. Zdi se, kot bi se kontroverzni raper na vse pretege trudil, da bi se zameril tudi tistemu delu širše javnosti, ki ga doslej še ni zasovražil, vendar so njegova vprašljiva dejanja verjetno le del prebrisane strategije, s katero nenehno dviguje prah v medijski krajini. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    The Beach Boys: Feel Flows

    The Beach Boys so nas počastili s še eno porcijo neizdanih posnetkov, ki se skrivajo v njihovi arhivski zakladnici. Tokrat razkrivajo gradivo, nastalo v času snemanja albumov Sunflower in Surf’s Up. To je bila komercialno porazna, a ustvarjalno triumfalna doba bratskega benda, ki je takrat deloval predvsem kot plovilo za vizionarsko skladanje zbeganega Briana Wilsona. V paketu petih diskov je kar 108 doslej neslišanih posnetkov, od akapel do pozabljenih demotov in tudi nekaj vrhuncev s solistične plošče bobnarja Dennisa Wilsona, ki so zdaj prvič ugledali luč sveta. Čeprav je izdaja nekoliko napihnjena – posnetki koncertov so denimo popolnoma odveč –, je fascinanten vpogled v eno od najbolj eksperimentalnih obdobij tega legendarnega in izjemno plodnega benda. Več

  • Matrica postaja resničnost

    »Mislim, da bomo tako ali drugače živeli v prihodnosti mešanih resničnosti,« je dejal Mark Zuckerberg, ko je te dni napovedal projekt Horizon Workrooms, najnovejšo Facebookovo pogruntavščino, ki bo videokonference preselila v navidezno resničnost. Namesto da bi se na karantenski poslovni sestanek priklopili na dobri stari Zoom, si boste lahko na glavo nataknili pametna »očala« za navidezno resničnost – proizvod podjetja Oculus, ki ga je Facebook leta 2014 kupil za dve milijardi ameriških dolarjev. Ta vas bodo popeljala v virtualno konferenčno sobo, tam pa boste sestankovali z avatarji sodelavcev, animiranimi v slogu likov iz računalniške igre Sims. Prihodnost je zdaj. Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Lorde: Solar Power

    Mlada novozelandska superzvezdnica Lorde, ki jo je David Bowie okronal za »prihodnost glasbe«, je zaslovela že pri rosnih šestnajstih, status ene od najvplivnejših pop pevk z začetka 21. stoletja pa je zakoličila s čislano ploščo Melodrama, ki ji je prinesla tudi grammyja za album leta. Sodeč po težko pričakovani plošči Solar Power, na katero smo čakali kar štiri leta, je bila Melodrama ustvarjalni vrhunec njene kariere. Na novem albumu krmari predvsem med kopiranjem generičnih pop šlagerjev devetdesetih let – pol plošče zveni kot hommáge Alanis Morissette – in monotonim pop-folkovskim kantavtorstvom: v besedilih se pogosto osredotoča na plehka razsvetljenja, do katerih je prišla z jogo, meditacijo, astrologijo, magičnimi kristali in pozdravi soncu. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Bleachers: Take the Sadness Out of Saturday Night

    Pod psevdonimom Bleachers ustvarja Jack Antonoff, eden najbolj zaželenih producentov v sodobnem popu in petkratni dobitnik grammyja, ki je soodgovoren za nekatere najodmevnejše pop albume zadnjega desetletja. Kot producent – in pogosto tudi kot soavtor glasbe – redno sodeluje s pop velikankami, kot so Lorde, Taylor Swift in Lana Del Rey, a ob poslušanju njegove tretje solistične plošče se zdi, da vse najboljše zamisli pokuri za delo z drugimi izvajalci. Skladbe na plošči Take the Sadness Out of Saturday Night se tako zelo sklicujejo na dela Antonoffovih idolov, da je v njih težko zaznati kakršnokoli sled avtorske izvirnosti. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    The Killers: Pressure Machine

    Čeprav vesoljne uspešnice, kot sta Mr. Brightside in Human, še vedno vztrajno odmevajo po radijskih valovih, poročnih zabavah in Spotifyevi šaljivi playlisti, imenovani Pesmi, ki navdušujejo belce (Songs That Excite The While Folk, op. p.), je zasedba The Killers že več kot desetletje tako passe, da marsikdo živi v prepričanju, da se je njena ustvarjalna pot končala že pred prelomom prejšnjega desetletja. A lasvegaški pop-rock trojec pravzaprav nikoli ni poniknil, ker pa se je dolga leta boril z identitetno krizo – katere učinki so bili denimo recikliranje prežvečenih formul, neuspešno preizkušanje novih terenov ali pa solistični spodrsljaji frontmana Brandana Flowersa –, se svet za njegove sodobnejše diskografske izdelke ni resnično zmenil. Vse do letos, ko je bend svežino nepričakovano našel v sklicevanju na zapuščino fotrovskega americana rocka, folka in celo countryja: The Killers je končno opustil težnje po ustvarjanju baladnih pop-rock himn, stadionsko pompoznost je zamenjal za melanholično spokojnost in se pri iskanju navdiha zazrl v glasbeno tradicijo ruralne Amerike. Več

  • Gregor Kocijančič

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Liars: The Apple Drop

    Avanturistični postpunkovski trojec na jubilejni deseti plošči obuja svojega kolektivnega duha. Frontman Angus Andrew je v zadnjih letih pod imenom Liars izdajal solistična dela, ki niso dvignila ravno veliko prahu, zdaj pa je moči združil z jazzovskim bobnarjem Laurenceom Pikom in eksperimentalnim multiinstrumentalistom Cameronom Deyellom ter ustvaril eno najboljših plošč v svojem bogatem opusu. Hkrati je The Apple Drop Liarsov najdostopnejši studijski izdelek doslej: čeprav se zasedba tudi tokrat ne špara z značilno temačnimi besedili, drznim eksperimentiranjem in pogostimi rafali rezkega hrupa, odbite zamisli zapakira v dokaj konvencionalne strukture – v skrbno organiziran kaos – in v skoraj vsaki skladbi očara s presenetljivo spevnimi refreni. Več

  • Gregor Kocijančič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Isaiah Rashad: The House Is Burning

    Dolgih pet let je trajalo, da smo dočakali tretjo ploščo enega najbolj čislanih raperjev z ameriškega juga. Tako dolge čakalne dobe ustvarijo velika pričakovanja, ki jih je težko izpolniti, in Isaiah Rashad se je z odlašanjem ustrelil v koleno. Čeprav je The House Is Burning milo rečeno soliden studijski izdelek, poln prijetno zapohanih beatov, značilno ležernega rapanja in dobrodošlega klanjanja Rashadovim južnjaškim (t)raperskim koreninam, pusti nekoliko medel vtis: ležernost se na trenutke prevesi v apatično zaspanost, prijetna zapohanost pa v zdolgočaseno monotonost. Vse hitiče smo kot single slišali že pred izidom celotnega studijskega izdelka, zato si po poslušanju albuma preprosto želimo še več. Več

  • Gregor Kocijančič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Billie Eilish: Happier Than Ever

    Pri štetju grammyjev, s katerimi se lahko Billie Eilish pohvali pri rosnih devetnajstih letih, si mora pevka pomagati s skoraj vsemi prsti rok. Je edina izvajalka, ki je sočasno zmagala v vseh najpomembnejših kategorijah tega priznanja – singel leta, album leta, novinka leta –, in je tudi najmlajša izvajalka, ki je imela čast posneti naslovno skladbo za film o Jamesu Bondu. Billie Eilish je danes nesporno ena največjih zvezd na obličju zemlje, to pa za sabo seveda potegne tudi veliko nezaželenih izzivov in pritiskov. Ti so zdaj postali nesporni tematski fokus njene nove glasbe in osrednja tema druge dolgometražne plošče Happier Than Ever, morda najtežje pričakovanega pop albuma letošnjega leta. Več

  • Gregor Kocijančič

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Darkside: Spiral

    Po osemletnem diskografskem zatišju se dvojec Darkside – zasedba Nicolasa Jaara, čislanega ameriškega glasbenika čilenskih korenin, in Dava Harringtona, eksperimentalnega kitarista iz Brooklyna – vrača z najboljšim delom doslej. Jaar se je zadnjih nekaj let posvečal produkciji ambientalnih zvočnih krajin, kar močno zaznamuje tudi album Spiral: odlikujejo ga detajlne psihedelične teksture in izjemno večplastna produkcija, a tudi pestri aranžmaji, ki sočasno zvenijo improvizirano in natančno skoordinirano – kar je paradoksalna kakovost, s katero se dvojec ponaša že od svojih začetkov. Med najbolj dobrodošlimi spremembami je večja prisotnost Jaarovega vokala, ki pogosto spominja na solistični prvenec – največjo mojstrovino v njegovem bogatem opusu. Več