Borut Mekina

  • Borut Mekina

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Maske s strankarskim certifikatom

    Ko je vlada Janeza Janše 13. marca prevzela oblast, so udeleženci na prvem sestanku kriznega štaba razpravljali, kako organizirati urgentni nakup nujno potrebne medicinske opreme. Razmeroma hitro so se namreč na vlado obrnili številni poslovneži, velika podjetja ali tisti s poznanstvi v tujini, ki so želeli državi kar se da hitro pomagati. Vladi so pošiljali vzorce blaga, ki je bilo na voljo, in predlagali najrazličnejše rešitve. Strokovne službe – sekretariat štaba, civilna zaščita in zavod za blagovne rezerve – so predlagale, da nabavo prevzame Uprava RS za zaščito in reševanje, ki je imela s kriznim zagotavljanjem materiala največ logističnih izkušenj, na primer iz časa poplav in žleda. Tako bi bilo recimo mogoče uporabiti celo znotraj Nata zakupljene zmogljivosti transportnega letala Antonov 124, kot jih je denimo Češka, ki je tako iz Kitajske pripeljala kar 106 ton medicinske opreme. Več

  • Borut Mekina

    24. 4. 2020  |  Politika

    Tonin zaskrbljen, Počivalšek s čisto vestjo

    Prvak NSi Matej Tonin in vodja SMC Zdravko Počivalšek sta se včerajšnjemu soočenju na Tarči, na kateri so novinarji RTV Slovenija razkrili malverzacije pri nakupih zaščitne opreme, tik pred zdajci odpovedala. Počivalšek je na današnji vladni tiskovni konferenci povedal, da se soočenja ni udeležil, ker so v LMŠ proti njemu napovedali interpelacijo, nakar je sodelovanje na soočenju odpovedal tudi Tonin. Več

  • Borut Mekina

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Kdaj bodo protesti?

    Ob umirjanju epidemije si pozivi k rahljanju omejitev sledijo drug za drugim. V Levici vlado pozivajo, naj nemudoma odpravi prepoved gibanja med občinami – o čemer mora zdaj dokončno odločiti ustavno sodišče. Poslanca Socialnih demokratov Samo Bevk in Matjaž Nemec sta ta teden vlado pozvala, naj sprosti omejevalne ukrepe v kulturi in ponovno omogoči odprtje knjižnic, muzejev ali knjigarn, njihov poslanec Jani Prednik pa si prizadeva za ponovno zagotavljanje terapij za otroke in odrasle s posebnimi potrebami v času epidemije. Več

  • Borut Mekina

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Slovenska vlada je uvedla prakso, ki je v tujini nezakonita

    V Nemčiji je v začetku tega meseca izbruhnil spor med informacijskim pooblaščencem v deželi Spodnja Saška in policijo oziroma ministrstvom za zdravje. Informacijski pooblaščenec je namreč ugotovil, da je v enem od primerov deželno ministrstvo za zdravje policiji posredovalo podatke o karanteni enega od obolelih za koronavirusom. »To je nezakonito,« je odločila informacijska pooblaščenka Barbara Thiel, »takšna izmenjava podatkov se mora nemudoma ustaviti.« Več

  • Borut Mekina

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Naslednja tarča: RTV Slovenija

    V demokracijah oblast izvira iz ljudstva. Legitimnost vsakokratne oblasti je odvisna od njene naklonjenosti ljudstvu, politiki pa se za naklonjenost ljudstvu borijo z razumnimi argumenti in prepričevanjem. Takšna je vsaj idealna podoba sodobne demokracije. Res je, da so jo v zadnjem stoletju pokvarile najrazličnejše metode ekonomskega marketinga, kot so kupovanje oglasov, televizijski in radijski nagovori in zdaj na koncu še družbena omrežja, na katerih je oblika včasih pomembnejša od vsebine. Je pa tudi res, da so te metode za zakonodajalca ostale le na pol legitimne, močno regulirane ali na meji sprejemljivega. Več

  • Borut Mekina

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Prodor na Vzhod

    Premier Janez Janša je, odkar je prevzel vodenje vlade, na družbenih omrežjih večkrat delil novice januarja ustanovljene organizacije Višegrad24. Ta se na spletu predstavlja kot portal novic višegrajske četverice, torej Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, a 6. aprila je Janša presegel celo ta format. Delil je namreč eno izmed njihovih vizionarskih sporočil. Besedilu »Mi imamo sanje« je bil pripet zemljevid držav, očitno potencialnih članic višegrajske skupine, kjer smo lahko poleg Slovenije našli še Hrvaško, BiH, Ukrajino in Belorusijo. Skratka, zazrli smo se lahko v vizijo prihodnjih mednarodnih odnosov, kot si jih predstavlja naš predsednik vlade in v kateri bomo pridruženi nekdanjim državam varšavskega pakta. Več

  • Borut Mekina

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Janša: »Tako imenovana stroka«

    Predsednik vlade Janez Janša je ta teden, v spremstvu kamere televizije SDS Nova24TV, obiskal ljubljanski klinični center. Po obisku infekcijske enote se je v odgovoru na uprizorjeno vprašanje svojih novinarjev obregnil ob epidemiologe. Na vprašanje, ali njegova vlada upošteva mnenje stroke, je dejal, da so bila priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) protislovna. Pred nekaj dnevi je celo tvitnil, da bi sam WHO postavil pred mednarodno kazensko sodišče, tokrat pa je priznal, da napotkov slovenskih strokovnjakov oziroma »tako imenovanih strokovnjakov«, kot se je izrazil, njegova vlada ne upošteva, ker ti ne upoštevajo zahtev časa, zato se vlada bolj zanaša na »zdravo kmečko pamet«. Več

  • Borut Mekina

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Pravljica o mega protikoronskem paketu

    V Pekarni Pečjak, kjer dela 385 delavcev, izdelujejo predvsem zamrznjene pekovske izdelke in pa izdelke, ki jih je treba dopeči. Direktor Silvo Pečjak, ki to družinsko podjetje vodi, razlaga, da jim je zadnji teden marca prodaja padla za 42 odstotkov glede na povprečje v preteklih tednih, zaradi česar je, kot mnogi drugi podjetniki, tudi sam računal na državne ukrepe, ki bi omilili šok in preprečili večja odpuščanja zaposlenih. Več

  • Borut Mekina

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Po karanteni še e-karantena

    Kot da bi uradni govorec Jelko Kacin slutil, kaj namerava vlada sporočiti zvečer, je prejšnjo soboto že zjutraj ob deseti uri javnost posvaril, da si privošči preveč. V Ljubljani je bilo tedaj namerjenih pet stopinj Celzija, Kacin pa je že vedel, da se pari po klopcah stiskajo: »Virusa ne bomo zajezili s stiskanjem na klopcah v parkih ali na Rožniku,« je opozoril. In dodal: »Pamet v roke in hormone za nekaj časa na stran, časa za stiskanje na klopcah bo še dovolj.« Navdihnjeni z idejo so tako mnogi posamezniki na spletnih omrežjih, pa tudi novinarji, začeli iskati objestne stiskače po vsej Slovenij; nekateri so kršitve ilustrirali celo z arhivskimi posnetki. Zla slutnja se je tako kmalu tudi samouresničila. Ker bi naj prebivalci kršili pravila karantene in epidemijo zlorabljali za kratkočasne dejavnosti – uživajo! –, se je v soboto zvečer vlada odločila poostriti nadzor. Ministri so urgentno prekinili sejo o protikoronskem zakonu in sprejeli nov odlok. Več

  • Borut Mekina

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Gospodarstvo v času korone

    Kaj nas čaka v tem letu, je težko napovedati. Vladni urad za makroekonomske analize (UMAR) meni, da bo v naslednjih dveh mesecih slovenski BDP padel za od šest do osem odstotkov, kar je primerljivo z največjim gospodarskim prostim padom v času zadnje ekonomske krize, to je leta 2009, ko je družbeni produkt zgrmel za 7,8 odstotka in ko je bilo brezposelnih kar 120 tisoč oseb. Ekonomist Jože P. Damijan pa svari, da bi se lahko gospodarstvo skrčilo tudi do 14 odstotkov, če se država ne bo odzvala dovolj odločno. Več

  • Borut Mekina

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Politiki namesto zdravnikov

    Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem kliničnem centru (UKCLJ). Je takorekoč prva v bojni črti vojne proti novemu koronavirusu in ena izmed najbolj izkušenih slovenskih infektologinj.. Tatjana Lejko Zupanc je bila še nedavno tudi članica sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), a jo je vlada Janeza Janše ta teden, v torek opoldan, na dopisni seji ekspeditivno nepričakovano zamenjala. Sredi krize, sredi bitke. S kom so jo nadomestili? Zamenjali so jo z javnosti doslej neznano Matejo Lesar, podpornico DeSUS, ki je bila zadnja leta zaposlena v njihovi poslanski skupini v parlamentu. Tam ni bila pristojna za pandemije, ampak je »kot strokovna sodelavka skrbela za pripravo gradiv, podzakonskih aktov, poslanskih vprašanj in pobud«, so nam odgovorili z ministrstva za zdravje, sicer pa je po poklicu diplomirana socialna delavka. Več

  • Borut Mekina

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla

    Na dan, ko je prisegla vlada Janeza Janše, je iz Levice – iz stranke in poslanske skupine – izstopil Franc Trček. Kot je povedal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, so se v njej pred glasovanjem o tretji vladi Janeza Janše odločili, da postopka ne bodo zavlačevali z dodatno obrazložitvijo svojih mnenj. Trček nato te odločitve ni spoštoval in naj bi bil zlorabil čas, ki ga je imel za obrazložitev glasu. Osebno mnenje naj bi bil predstavil, kot da govori o celotni poslanski skupini, pri čemer pa mnenja večine poslancev menda ni predstavil primerno. Videti je namreč bilo, kot da v Levici upajo na sodelovanje z Janezom Janšo. Več

  • Borut Mekina

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    Janša proti Spieglu

    Noam Chomsky je eden najprepoznavnejših ameriških intelektualcev. Je svetovno znan lingvist, filozof, zgodovinar in aktivist. Je avtor več kot 100 knjig iz lingvistike, mirovništva ali politike. Poleg tega je tudi prijatelj slovenskega sociologa Rudija Rizmana. Rizman in Chomsky sta se spoznala v času protestov proti vojni v Vietnamu, med letoma 1969 in 1972, ko je Rizman poučeval na oddelku za sociologijo univerze v Harvardu. Od tedaj sta prijatelja in si občasno tudi dopisujeta. Več

  • Borut Mekina

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Mahnič nasprotuje naborništvu

    Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami. Več

  • Borut Mekina

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Ja, demokracija je ogrožena

    Tik pred ključnim glasovanjem v parlamentu o tretji vladi pod vodstvom Janeza Janše – pri tem »moralnem polomu slovenske politike«, kot je proces označila bivša predsednica NSi Ljudmila Novak – je v SMC ponovno počilo. Bivši predsednik stranke in njen ustanovitelj Miro Cerar je po srečanju z novim predsednikom Zdravkom Počivalškom izstopil iz stranke. V izjavi za javnost in kasneje na družbenih omrežjih je sporočil, da SMC ni več stranka, ki jo je sam postavil na noge, dejal je, da je postala neverodostojna pri uresničevanju svojih ustanovnih, liberalnih vrednot in da so njeni aktualni predstavniki osredotočeni le še na svoje zasebne interese. Več

  • Borut Mekina

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    Koalicija »Za Slovenijo«

    Univerzalni otroški dodatek, postopna uvedba naborništva, dvig sredstev za občine, učinkovito varovanje državne meje, gradnja najemniških stanovanj, domov za ostarele, stanovanjska shema za mlade družine, brezplačni vrtec za drugega in vse ostale otroke … Koalicijske pogodbe, tudi ta, ki so jo ta teden podpisale stranke nove koalicije pod vodstvom Janeza Janše, so seveda napisane všečno javnosti. V njih lahko najdemo visokoleteče zaveze, predvsem v preambulah. Tudi nova koalicija bo delovala »za blaginjo Slovenije« in bo seveda »širila prostor svobode, miru, spoštovanja človekovih pravic in varnosti«. A eno je besedilo, namenjeno objavi, drugo pa je vsebina pogovorov, ki so jih imeli strankarski pogajalci zadnji teden za zaprtimi vrati in iz katerih je mogoče sklepati precej več o spremembah, ki jih bo prinesel politični preobrat. Več

  • Borut Mekina

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    V tretje gre rado

    Leta 2004 je John Perkins, nekoč glavni ekonomist pri ameriškem svetovalnem podjetju Main, objavil avtobiografsko knjigo z naslovom Izpovedi ekonomskega morilca. V knjigi, ki je kmalu postala svetovna uspešnica, je opisal metode, s katerimi so si v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih ameriške korporacije v sodelovanju z domačo državno administracijo podjarmile nerazvite države – od Indonezije do Paname. Scenarij je bil vsepovsod podoben: velika ameriška podjetja, korporacije, kot so Bechtel, Halliburton, Chevron, so si sprva za cilj izbrala nemočno državo iz tretjega sveta, bogato z naravnimi viri. Tej državi so ameriške banke, ali še bolje Svetovna banka, odobrile ogromna »razvojna« posojila. Ta pa niso bila izplačana neposredno državi, ampak ameriškim korporacijam, ki so tam začele graditi infrastrukturo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    »Število zdravnikov lahko podvojimo, pa izzivov, ki jih pred nas postavlja demografija, ne bomo rešili«

    Za zdravje ne skrbijo le zdravniki, ampak še številni drugi zaposleni v zdravstvu; med njimi so to predvsem medicinske sestre, katerih predlogi in ideje pa so bili v zadnjih letih preslišani. Njihova glasnica v Sloveniji je dr. Brigita Skela Savič, goreča zagovornica uveljavitve zdravstvene nege kot samostojne stroke. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo, ki je bila nato na njeno pobudo poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Brigita Skela Savič je danes predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa je strokovnjakinja s področja zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege. Ima zanimiv predlog: težav z zdravstvom zdravniki, četudi se njihovo število podvoji, sami ne bodo zmogli rešiti. Če ne bodo na pomoč poklicali medicinskih sester. Več

  • Borut Mekina

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Reforma, zaradi katere politiki padajo

    V petek, 24. januarja, na dan, ko je Marjan Šarec sprejel odločitev o umiku s funkcije predsednika vlade, je v njegov kabinet prišlo pismo s finančnega ministrstva. Pod malce nenavadni dopis, ki je že izkazoval porušeno zaupanje med premierom in njegovim finančnim ministrom, so se poleg Andreja Bertonclja v protestni maniri podpisali vsi državni sekretarji. Zapisali so, da ministrstvo za finance nasprotuje uzakonitvi t. i. bianco menice, določbe v noveli zakona o zdravstvenem zavarovanju, v skladu s katero bi morebitno pomanjkanje denarja v javni zdravstveni blagajni moral pokriti državni proračun. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Marjan Šarec: »Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«

    Razlogov za padec vlade ni, sem rekel pred štirinajstimi dnevi. Razlogov ni, če bomo delali tako, kot je treba. A že na začetku mandata sem imel težave s stranko SAB, ko je šlo za pokojnine, in že takrat je bilo vprašanje, ali nas bo 43 ali 38. Potem pa so bile ves čas takšne in drugačne turbulence. Vprašanje obstoja te vlade je bilo ves čas v zraku, kar pa za manjšinsko vlado ni najbolje, ker je takšna vlada že v osnovi šibka. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Luka Mesec: »Nasproti nam je stala stara politika, ki ji je bilo figo mar za dogovore«

    Ta vlada se je sesula sama vase, ker so Šarca začeli zapuščati njegovi ministri, na čelu z Bertoncljem. Takoj za njim je odšel Šarec. Trditve, da naj bi k njegovemu odstopu prispevalo to, da sem mu pred kratkim na povabilo za kavo odgovoril, da se moramo v stranki pogovoriti, kako naprej, in da se oglasim v kratkem, nihče ne more jemati resno. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Dejan Židan: »Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«

    Imam tudi izkušnjo s Pahorjem in Bratuškovo kot predsednikom in predsednico vlade. Vsak od njih je bil drugačen, nobeden pa ni s predsedniki koalicijskih strank komuniciral ali se z njimi usklajeval tako malo kot Šarec. Več

  • Borut Mekina

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Poslanci, nehajte se sprenevedati

    Velika in pomembna politična vprašanja navadno razcepijo slovensko družbo. Za že 16 let trajajoče odpravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa to ne velja. Pri tem so volivci že precej poenoteni, veliko bolj kot denimo politične stranke. Agencija Ninamedia je prejšnji teden opravila telefonsko anketo in v njej 700 anketirancev vprašala, ali podpirajo vladni predlog, da se dopolnilno zavarovanje prenese nazaj na javno zdravstveno blagajno. Kar 66,2 odstotka jih je odgovorilo, da predlog podpirajo, le 16,4 odstotka pa se z zamislijo ni strinjalo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Jože Baša

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Družba

    Andrej Trampuž, infektolog iz prestižne berlinske bolnišnice: »Privatizacija zdravstva je pot v pekel«

    Andrej Trampuž je eden od v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov. Kmalu po specializaciji v Ljubljani je 15 let delal v Švici, nato je bil tri leta zaposlen na kliniki Mayo v ZDA, zadnja leta pa vodi infekcijski oddelek v največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu in svojo fundacijo Pro-Implant, prek katere svetuje drugim zdravnikom pri zapletih z implantati. Trampuž ob obiskih v Sloveniji pogosto opisuje svoje izkušnje z različnimi zdravstvenimi sistemi po svetu. Te so sedaj spet aktualne, saj naj bi slovenski poslanci konec tega meseca končno ukinili komercialno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi česar pa se krepijo tudi nasprotne pobude. Tako je denimo minuli teden NSi v sodelovanju z zdravniško zbornico v parlamentarni postopek vložila »interventni« zakon, s katerim bi izenačili javne in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Trampuž je prepričan, da je to napačna pot. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Ali policija tudi v Sloveniji računalniško prepoznava vaše obraze?

    Družbeni aktivist Domen Savič je prejšnji teden na blogu razkril, da slovenska policija že od leta 2014 uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Za potrebe policije naj bi jo bilo tega leta razvilo celjsko podjetje Cent Si predvsem zaradi identifikacije fotorobotov, pri čemer naj bi policija program uporabljala na lastni evidenci fotografiranih oseb. Tudi nam so s policije odgovorili, da orodje, »ki ga imamo, uporabljamo kot pripomoček pri delu oziroma kot pripomoček pri kriminalističnih preiskavah, da na podlagi izdelanega fotorobota ali ustrezne sporne fotografije (fotografija storilca) v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze«. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Rogličeva »davčna oaza«

    Monako je mestna državica na francoski rivieri, ki meri le dva kvadratna kilometra. Ima pa, vsaj na prvi pogled, velik problem. Na teh dveh kilometrih se gnete že 38 tisoč prebivalcev. Nobena druga država na svetu ni tako gosto poseljena in temu primerna je tudi cena. Cena kvadratnega metra stanovanja v Monaku je tudi najvišja na svetu, več kot 40 tisoč evrov. Sicer ima v povprečju Monako 300 dni sonca in lep razgled na Sredozemsko morje. Ampak to seveda ni razlog, zaradi katerega je Monako tako draga in priljubljena lokacija. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Prodaja Gorenja na Kitajsko ni nekaj, na kar bi bila država lahko ponosna

    Kitajsko podjetje Hisense, ki je lani prevzelo Gorenje, je družba, za katero seveda stoji, jo podpira in spodbuja kitajska država. Natančneje, za njim stoji osemmilijonsko mesto Qingdao iz province Shangdong, ki ima v lasti največji, 40-odstotni delež družbe. Ko so v mestu leta 1969 podjetje ustanovili, se je to imenovalo »Qingdao, tovarna radiev številka dve« in je imelo trideset zaposlenih, ki so ročno sestavljali radijske naprave z imenom »Rdeča lanterna«. Poleg Hisensa je Kitajska v Shangdongu načrtno ustanovila še druga danes globalna kitajska podjetja, v katerih izdelujejo belo tehniko, kot sta Haier ali Aucma. Kar seveda vse priča o premišljeni, državni strategiji. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Socialne goljufije!

    Celo predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih mesecih, v času javne razprave o odpravljanju dodatka za delovno aktivnost, večkrat poudaril, da je v Sloveniji »ogromno« zlorab socialnih pravic. »Se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima na računu v tujini več sto tisoč evrov, v Sloveniji dobi otroški dodatek, ker se mu v premoženje štejejo le obresti v višini 2000 evrov?« je Šarec septembra upravičeval reformo socialnih transferjev. »Zlorabe socialnih transferjev nam vzamejo kar nekaj denarja in z njim bi lahko zgradili kar nekaj domov za ostarele,« je navedel. Več

  • Borut Mekina

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Lakaji davčnih piratov

    Slovenija je samostojna in suverena država. A to je veljalo le do trenutka, ko so ZDA od nje zahtevale, naj na podlagi prirejenih dokazov in s sprevrženo argumentacijo podpre napad na Irak. Tedaj je Slovenija »skočila«, pozabila na vse svoje proslave državnosti in velike besede in se brez razprave v parlamentu priključila koaliciji »voljnih« držav. Ta sramotni dogodek, katerega posledice čutimo skupaj s celotno Evropo še danes, se je zgodil leta 2003, ko se je naša država s podpisom tako imenovane vilenske izjave priključila skupini vzhodnoevropskih držav, ki so podprle ameriški napad na Irak, češ da ima ta orožje za množično uničevanje. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Sibylle Berg: »O kakšnem napredku govorimo, če imamo še vedno ljudi, ki verjamejo, da je zemlja ploščata?«

    Nemško-švicarska pisateljica Sibylle Berg (1962) slovi kot avtorica, ki zna zaobjeti duha časa. Prvič ji je to uspelo leta 1997 s knjigo Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, ki smo jo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Zaradi njenega posebnega sloga knjige založniki sprva niso hoteli izdati, nazadnje pa je postala uspešnica. Označena je bila za glas nove, razočarane generacije. Po letu 1997 je Bergova napisala še 13 romanov in 25 dram, postala je profesorica dramaturgije, je redna kolumnistka pri nemškem tedniku Spiegel in začetnica različnih pobud. Njen zadnji roman nosi naslov GRM – Brainfuck. Spet je aktualen in spet na vrhu najrazličnejših lestvic. Ne po naključju. V njem opisuje svet, v katerem so bogati sloji skorajda zmagali v vojni proti revnim. V knjigi, ki jo je napisala po letih raziskovanja in intervjujev z izvedenci z različnih področij, opisuje brezupno, a povsem mogočo usodo angleškega mesta Rochdale, kjer ima oblast popoln nadzor nad ljudstvom. Rochdale bi bil lahko naša prihodnost, svari Bergova. Več