Borut Mekina

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura

    »Ne bežite pred strahovi«

    »Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953). Več

  • Borut Mekina

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Politika

    Janševa hibridna vojna

    »Avstrijski mediji povzeli to, kar slovenski niso. Intervju z Janezom Janšo na Demografskem vrhu,« so minuli teden zapisali na Nova24. Temu je sledil povzetek pogovora, ki ga je imel predsednik vlade na Demografskem vrhu v Budimpešti in ki ga je v nemščini poobjavil portal Unser Mitteleuropa. A omenjeni portal dejansko ni avstrijski medij, ampak je eno od pomembnejših komunikacijskih središč evropskih skrajno desnih gibanj, ki jih s kampanjo lažnih novic posredno podpira tudi Rusija. Primer ne kaže le, kako globoko na desno je zašla SDS, ki zdaj že precej jasno služi tistemu, kar so v tej stranki pred leti označevali za rusko hibridno vojno proti Evropi, ampak tudi, zakaj želi vlada Janeza Janše oslabiti ali uničiti Slovensko tiskovno agencijo (STA). Več

  • Borut Mekina

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Družba

    Zdravniška zbornica Slovenije je še pred nekaj leti trdila, da je zdravnikov preveč

    Računsko sodišče je zaradi številnih opozoril o pomanjkanju zdravnikov opravilo revizijo učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela, pri čemer je seveda ugotovilo, da na tem področju vlada kaos. Oziroma da ni mogoče ugotoviti dejanskih zdravniških kapacitet, torej kako obremenjeni so zdravniki po posameznih področjih, zaradi česar tudi ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Torej, koliko urologov, anesteziologov, zobozdravnikov in družinskih zdravnikov bomo dejansko potrebovali čez pet do deset let, kolikor v povprečju traja izobraževanje. Več

  • Borut Mekina

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Politika

    Po Veselinoviču Kadunc?

    Bojan Veselinovič je prejšnji teden zaradi neuspešnih pogajanj z Uradom vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil s položaja direktorja, seveda pa se tudi ni prijavil na novi razpis za direktorja STA. Če namreč ne bi odstopil, bi mu mandat potekel 31. decembra letos, zaradi česar so na STA v začetku septembra objavili razpis za novega direktorja. Na ta razpis pa se je prijavil le en kandidat, in sicer Igor Kadunc, ki je do aprila letos opravljal funkcijo generalnega direktorja RTV Slovenija. Če bo Kadunc izbran, bo funkcijo s petletnim mandatnim obdobjem nastopil 1. januarja prihodnje leto. Seveda, če bo STA tedaj še obstajala. Več

  • Borut Mekina

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Zbor alfa samcev

    Čeprav se je predsednik naše vlade Janez Janša letos že vsaj petkrat uradno sešel z madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom, se prejšnji teden ni mogel upreti skušnjavi in se je z njim sestal še enkrat. Namesto da bi v vlogi predsedujočega Svetu EU odšel na zasedanje generalne skupščine OZN, se je s predsednikom države Borutom Pahorjem dogovoril za zamenjavo, sam pa je spet odpotoval v Budimpešto, na že četrti demografski vrh, kjer je z drugimi politiki iz višegrajske koalicije razmišljal, kako ženske pripraviti do pogostejšega rojevanja. Več

  • Borut Mekina

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Urad za propagando

    Urad vlade za komuniciranje (Ukom) že več kot 270 dni ne najde denarja za financiranje javne službe STA, njegov direktor Uroš Urbanija pa na veliko troši celo za najobskurnejše, a politično jasno profilirane projekte. Za primerjavo, Ukom je v prvih devetih mesecih leta 2019 potrošil 1,2 milijona evrov (brez upoštevanja stroškov STA), letos pa je Urbanija brez upoštevanja STA porabil že kar tri milijone evrov. Zakaj takšna razlika? Več

  • Borut Mekina

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Le ljubezen ali še kaj več?

    Predsednik države Borut Pahor se je decembra 2019 z enim od govorov zameril danes štirim opozicijskim strankam – LMŠ, SD, Levici in SAB. Čeprav je bila manjšinska vlada Marjana Šarca ves čas na robu zloma, je od njih zahteval odločne korake, daljnosežnejše reforme, četudi bi to pomenilo padec vlade. Ta je kasneje, na drugačen način, tudi sledil. Pod pritiskom Levice se je Šarčeva koalicija odločila odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato se je od koalicije odmaknila stranka DeSUS, nato je odstopil finančni minister in čez nekaj dni še sam Šarec. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Alternativa Janši

    Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.« Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Moj prijatelj Janez Janša

    Ima Janez Janša res prijatelje? Leta 2006 je nekdanji direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev za lokalno mariborsko televizijsko postajo prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvala bogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem.« Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Kaj piše v sporazumu KUL?

    Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Kip kolaborantu?

    Na seji mestnega sveta občine Maribor je svetnica Barbara Glavič dala pobudo za postavitev doprsnega kipa mariborskemu pisatelju, pesniku, dramatiku Stanku Majcnu (1888– 1970). Glavičeva je v pogovoru pojasnila, da ji je pobudo posredoval pesnik Andrej Brvar, eden izmed mariborskih kulturnikov, ki so leta 2018 javno podprli kandidaturo župana Saša Arsenoviča. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Prihaja supervolilno leto 2022

    1) Če se koalicija pod vodstvom Janeza Janše ne bo sesula že prej, ta verjetnost obstaja zaradi taktiziranja strank koalicije, ki se bodo verjetno poskusile pred koncem mandata vsaj navidezno oddaljiti od SDS, nas bodo prihodnje leto najprej čakale državnozborske volitve. Kot pojasnjujejo v državni volilni komisiji, lahko te predsednik države Borut Pahor razpiše najprej za nedeljo, 24. aprila, najkasneje pa za nedeljo, 5. junija. To pomeni, da bomo spomladi brez dvoma že imeli predvolilno kampanjo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: POP TV

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Dopust z lobisti

    Slika se počasi sestavlja. V SDS so bili v zadnjih letih na videz srditi borci proti korupciji v zdravstvu. Opozarjali so predvsem na preplačila pri nakupih zdravil in medicinskih pripomočkov. Predsednik SDS Janez Janša je hotel na vsak način v to zgodbo vključiti tudi Mladino. Akcijo je kot vodja preiskovalne parlamentarne skupine o nakupu in prodaji žilnih opornic kasneje sicer vodila poslanka SDS Jelka Godec, a ofenzivo je začel Janez Janša, februarja leta 2016 na odboru za finance. Več

  • Borut Mekina

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije

    Vladajoča koalicija, ki se je ob svojem nastanku lani spomladi v koalicijskih izhodiščih zavezala h krepitvi zasebnega zdravstva, ni posebej zavzeta borka za javno zdravstvo, niti nima velikega interesa za boj proti klientelizmu in korupciji v zdravstvu. Postavimo boj SDS za zniževanje cen medicinskih pripomočkov v kontekst. Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale poceni srčno-žilne opornice, bi v enem letu prihranile 810.000 evrov, so leta 2017 izračunali na RTV Slovenija. Interesu, da se cene in marže znižujejo, ni mogoče ugovarjati – mogoče ga je le podpreti. A v slovenskem zdravstvu obstaja še večji odtok denarja, ki se je v času koronakrize še povečal in za zamašitev katerega vladajoča koalicija ni naredila nič. Več

  • Borut Mekina

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Tudi Janševi madžarski kolegi na jahtah po Jadranu

    Medtem ko je Janez Janša konec avgusta leta 2016 z družino dopustoval na krovu jahte v lasti poslovneža Andreja Marčiča, je na družbenih omrežjih kazal malce drugačno podobo. Janša je 26. avgusta 2016 na Twitterju recimo komentiral Mladinin intervju s Tanjo Fajon, češ: »Še ena, ki bi delila tisto, kar ustvarijo drugi. V rastlinskem svetu so to paraziti, v politiki pa socialisti.« A nekako je že prav značilno, da imajo največji borci za prvorazredne najraje največji luksuz, Janša se očitno tudi pri tem zgleduje pri svojih najboljših, madžarskih kolegih. Viktor Orbán o sebi rad pravi, da je človek ljudstva, impulzivno in spontano se odpravi med ljudi, na njihovih kmetijah obeduje, a ko gre za pravi oddih, je najraje z najbogatejšimi madžarskimi oligarhi. Več

  • Borut Mekina

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Šest prašičev za osamosvojitelje

    V skladu s tradicijo, ki jo je zahodna civilizacija prevzela od starih Grkov, naj bi bilo najvišje na lestvici človekovih vrlin opravljanje tako imenovanih junaških dejanj. Starogrška lestvica plemenitih dejanj ima neko logiko. Plemenitost ravnanja je denimo v obratnem sorazmerju s koristmi, ki jih človek pridobi v zameno za neko dejanje oziroma delovanje. Delo – fizično ali intelektualno – je bilo recimo v tej tradiciji vredno najmanj. Nekoč so bili sužnji tudi pisarji. Malce več je bilo vredno ustvarjanje, recimo kiparjenje ali pisanje pesmi. A težava s to dejavnostjo je bila, kot so opisovali grški filozofi, da za njo ostajajo materialne sledi. Kipar si pomaga s kamnom, pesnik ali pisatelj ubira bližnjice do slave z rabo papirja. Najbolj znan grški filozof Sokrat verjetno zaradi tega ni pisal, ampak je zgolj govoril. Več

  • Borut Mekina

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Svet

    Talibi z našimi puškami

    Na sredini zgornje fotografije, narejene ob padcu Kabula, pozira talib. Oblečen je v svetlo rjava oblačila, v roki pa razkazuje kalašnikovko. Od kod jo je dobil? Zelo verjetno iz Slovenije. Kot nas je opozoril bralec, mož na fotografiji drži v rokah avtomatsko puško, kakršne smo nekoč proizvajali v Jugoslaviji, v Kragujevcu. Jugoslovanske kalašnikovke imajo v primerjavi z drugimi izvedenkami nekaj unikatnih značilnosti. Tam, kjer je talibova leva roka, imajo te puške tri zareze za zračenje, poleg tega imajo merek za streljanje s tromblonskimi minami, ki je na fotografiji preklopljen navzdol. Več

  • Borut Mekina

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Politika

    Kako vlada Janeza Janše ohranja podporo s podkupovanjem posameznih interesnih skupin

    V skladu s tako imenovanim začasnim okvirom evropske komisije za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19 lahko države EU med epidemijo izjemoma pomagajo posameznim družbam ali panogam. Državna pomoč, ki je bila v EU prej izjema kot pravilo, je v sedanji krizi postala redna praksa, kljub vsemu pa je treba vse ukrepe še naprej prijavljati evropski komisiji in dobiti njeno privolitev. Več

  • Borut Mekina

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Politika

    Bonbonček za Anderliča

    Podjetnik Jože Anderlič je leta 2009 v zameno za porušitev Kolizeja v Ljubljani, ki je bil zavarovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, moral plačati 750 tisoč evrov odškodnine, ki jih je ljubljanska občina porabila za gradnjo Cukrarne, hkrati pa se je še zavezal, da bo osrednji prostor v na novo zgrajenem kompleksu namenjen kulturni dejavnosti. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Družba

    »Ker bo sposojeni denar treba v prihodnosti vrniti, bomo še kako občutili, kako živ je neoliberalizem«

    Dr. Peter Klepec je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je član kolektiva svetovno znane ljubljanske lacanovske šole. V zadnjem obdobju, ki ga je zaznamovala finančna kriza, je skozi psihoanalitično optiko analiziral sodobni kapitalizem. Pot ga je prek dveh monografij v zbirki »Kapitalizem in perverzija« privedla do proučevanja krize. Klepec, ki na inštitutu vodi raziskovalni projekt »Filozofija krize: ekonomija-politika-ekologija«, krizo – ki ima danes seveda obliko kovidkrize – primerja z nočno moro. Kar pa pomeni tudi, da se iz nje lahko zbudimo. Več

  • Borut Mekina

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Politika

    Šum iz Slovenije

    Afganistancem, ki so v domovini sodelovali z evropskimi institucijami in jih tam ogroža talibski režim, je pomoč prva ponudila španska vlada. Španija se je ponudila, da postane vstopna točka za begunce iz Afganistana v EU. Madrid jih namerava sprejeti več tisoč, začasno jih bodo namestili v begunskih centrih ali vojaških oporiščih, nato naj bi jih od tam preselili še v druge države EU. Poleg EU je Španija pomoč ponudila tudi ZDA oziroma »njihovim« beguncem iz Afganistana. Zaradi te odločitve v španski javnosti ni bilo hude krvi, ni zaslediti nobene resne panike, nobenih skrajnih političnih izgredov. Več

  • Borut Mekina

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

    USTAVITE LEVICO!

    Slovenski neonacisti, pripadniki različnih skrajno desnih, rasističnih gibanj, ki so se v preteklosti skrivali pred javnostjo, pod vlado Janeza Janše dvigujejo glave. Vidimo jih lahko na provladnih protestih in drugih akcijah, nastopajo odkrito in brez sramu. Ni dvoma, zakaj. Povezav in simpatij med vladajočo SDS in skrajno desnico je veliko. Tako verjetno tudi ni presenetljivo, da slovenske uradne institucije, kot sta policija in obveščevalna služba, te nevarnosti ne vidijo. Ravno nasprotno, vladajoča SDS je namesto pregona desnih skrajnežev začela problematizirati tako imenovani levi ekstremizem in anarhizem. Pobuda SDS o prepovedi stranke Levica, ki jo razumejo kot skrajno levo in protiustavno, je znana. Manj znano pa je dejstvo, da slovenska vlada s podobnim programom dela nastopa tudi pri predsedovanju Evropski uniji. Več

  • Borut Mekina

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

    Zdaj prihajajo še ekofašisti

    »Nekoč je bila skrajna desnica anatema, danes je to rutina,« piše v marca 2020 objavljeni analizi o skrajno desnih terorističnih napadih v Evropi. Analizo je opravil ameriški Center za strateške in mednarodne raziskave (CSIS) na podlagi 2241 terorističnih napadov v Evropi med letoma 2009 in 2020. Njegov komentar, da je skrajna desnica del vsakdana, se je navezoval na dejstvo, da se dandanes skrajno desne politične stranke v Evropi tudi v evropskem parlamentu združujejo v večjo skupino. Hkrati s tem pa so avtorji študije opazili tudi povečanje skrajno desnih terorističnih napadov. Ti, ugotavljajo, sovpadajo prav s protimigrantsko retoriko desnih politikov po letu 2015. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Družba

    »Novinarje imajo za talce«

    Bojan Veselinovič (1965) je novinarsko kariero začel leta 1988 kot radijski dopisnik iz Beograda. V devetdesetih je napredoval v urednika uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija ter nato v odgovornega urednika informativnega programa. Z nastopom prve vlade Janeza Janše je doživel prvi pretres. Ker je takratni koaliciji uspelo sprejeti zakon o RTVS, je tudi na Radiu prišlo do politično motiviranih zamenjav, zato je leta 2006 odšel na Dnevnik, kjer je postal notranjepolitični urednik. Čez tri leta, leta 2009, je bil prvič izbran za direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), nato še leta 2016. Več

  • Borut Mekina

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Svet

    Slovenska policija zanika vohunjenje prek mobilnih telefonov. Ji verjamete?

    Kaj je vohunski program Pegasus? Najnazornejši je primer Francozinje Claude Mangin, žene zaprtega političnega aktivista iz Maroka. Analiza njenega telefona je pokazala tole: prejšnji mesec je Manginova na svoj iPhone 11 prejela kratko sporočilo. Telefon ga ni prikazal, ni zazvonil. Je pa sporočilo v njem potihoma namestilo vohunski program, ki ga izdeluje izraelsko podjetje NSO. Ko je bil program nameščen, je napadalcem zagotovil vse: dostop do elektronskih sporočil, kratkih sporočil, snemanje s kamero v telefonu ali z mikrofonom in ugotavljanje lokacije. Več

  • Borut Mekina

    18. 7. 2021  |  Družba

    »Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne«

    Tako na življenje gleda Renata Salecl, filozofinja ali psihoanalitičarka po specializaciji, v pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je dejansko tako očitno, da ga skorajda ne vidimo. Da, imamo epidemijo, ki je tudi njo zadnje leto zaposlovala. Ampak zakaj v času, ko se je mogoče res o vsem informirat, ko so kvalitetne informacije na dosegu tipkovnice, zakaj ravno sedaj vse več ljudi – celo držav – raje izbere nevednost? Zakaj si raje lažemo, zanikamo, si delamo utvare? To je nek takšen detajl, tudi fenomen nove sorte. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Politika

    »Vse tiste, ki so bili politično nastavljeni, bo treba zamenjati«

    Marjanu Šarcu (1977) številni zamerijo, ker je pred letom dni nepričakovano odstopil. Pred tem o tej svoji potezi ni obvestil niti svojih koalicijskih partnerjev, kar je bila v politični zgodovini Slovenije dotlej še nikoli videna odločitev, ki je presenetila druge, morda bolj preračunljive in pragmatične politike, vajene igre s pritiski in popuščanji. Karkoli si že o tej njegovi potezi mislimo, jo obsojamo ali razumemo, pa je verjetno dejstvo, da je danes politična slika v Sloveniji precej jasnejša. Mnogi miti, na katere so nekateri še prisegali pred letom dni, so se že razblinili. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Politika

    Skrivnostni sestanek z Ursulo von der Leyen

    Na dan, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija, in po tem, ko so si komisarji na Bledu ogledali predstavo Povodni mož, se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na Brdu pri Kranju srečala s predstavniki slovenskega novinarstva. Sestanka, ki je bil neuradne narave, so se po naših informacijah udeležili odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA) Barbara Štrukelj, predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek in profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. Več

  • Borut Mekina

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Politika

    Globalna davčna reforma

    Finančni ministri skupine G20 so ta teden podprli globalno davčno reformo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih podjetij. Devetnajst najbogatejših držav plus predstavniki Evropske unije so s tem podprli napovedano davčno reformo, ki so jo ZDA predlagale na nedavnem zasedanju voditeljev sedmih najbogatejših držav, torej skupine G7. Reforma je sestavljena iz dveh ukrepov, pri prvem gre za to, da bo najnižja davčna stopnja za multinacionalke znašala 15 odstotkov, drugi steber naj bi poskrbel, da bodo mednarodna podjetja več davkov plačevala tam, kjer ustvarjajo prihodke. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Politika

    »Nad našim predsedovanjem lebdi velik črn oblak, naša podoba v Bruslju je katastrofalna«

    Socialni demokrati so v zadnjem desetletju v Evropi izgubljali podporo. Njihovi volivci so se selili k novim levim strankam, v Nemčiji recimo predvsem k Zelenim ali Levici, drugod celo k skrajno desnim, populističnim strankam, kot so v Avstriji Svobodnjaki. Podobno usodo so v Sloveniji doživeli tudi v SD, kjer pa se v zadnjem obdobju spet pobirajo. Stranka SD je danes, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, najmočnejša opozicijska stranka, Tanja Fajon, ki so jo za predsednico izvolili lani oktobra, pa možna prihodnja mandatarka. Več