Borut Mekina

  • Borut Mekina

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Karl med porcelanom

    »Jaz čutim ljudstvo,« nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec sredi pogovora v kongresnem centru Brdo povsem resno, kot kak jasnovidec, ki odkriva svoje nadnaravne sposobnosti. »Jaz čutim ljudstvo. Tudi ko gre za Hrvaško,« je zatrdil. »Zato mi mnogi pravijo, da sem populist.« Zamislil se je nad svojim tragičnim položajem, nad nerazumevanjem svojih kolegov. Ostali politiki, je dejal, poudarjajo zgolj dialog, dialog in dialog. »Jaz pa ne verjamem več v dialog,« je nadaljeval. »Če bi mi že julija začeli z implementacijo arbitražne odločbe, bi imeli ta problem že zdavnaj rešen. Ker sem prepričan, da Hrvaška ne bi tvegala svoje turistične sezone zaradi spora s Slovenijo. Ampak vsi so govorili dialog, dialog, dialog,« pove malce užaljeno, ker se ni uresničila njegova prerokba izpred pol leta, da bodo imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Erjavec bi najraje Hrvaško nekako kaznoval. Jih vzgojil, jim dal lekcijo. Več

  • Borut Mekina

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    Finančna ministrica zaščitila superbogate

    »Tam je omara,« je začela pogovor ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki so jo pred dvema tednoma sprejeli na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi izčrpanosti, bolečin v prsih in stresa. »V njej je 21 kupov papirja, različnih scenarijev, 21 verzij te zdravstvene reforme. Pred enim letom sem koalicijskemu vrhu predstavila novelo zakona o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in ta predlog zakona o zdravstvenem varstvu. Že dejstvo, da se po enem letu usklajevanj še vedno pogovarjamo predvsem o denarju in preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, dokazuje, kako velik zalogaj je ta zakon.« Z roko je pokazala proti dvoinpolmetrskemu pisarniškemu elementu v kotu svoje pisarne in razburjeno nadaljevala. »Na koncu nisem imela več idej, kako presekati ta gordijski vozel. Enostavno nisem več vedela, kaj bi še lahko skuhali. Miro, sem rekla, jaz več ne morem. Zdaj si na potezi ti in koalicija,« je opisala enega od bolj dramatičnih trenutkov v svojem ministrovanju v zadnjih mesecih, ko je razmišljala tudi o odstopu. »Ne bi mogla ostati tiho. Ne bi vzdržala, da bi vsak v Sloveniji kazal s prsti za mano, glejte, nič ni storila, ko pa zadnja poteza ni bila več v moji moči,« nam je povedala. Več

  • Borut Mekina

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Erjavec popravlja napako

    Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi »bistveno spremenjenih okoliščin« vladi predlagal, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Nazadnje je leta 2014 priznanje Palestine zahtevala Levica, po tem, ko se je kot prva izmed EU-držav za to samostojno odločila Švedska. S svojo pobudo so bili razmeroma uspešni – slovenski parlament je v začetku lanskega leta zares sklenil, naj naša država Palestino prizna do konca leta. A se je nato vlada odločila, da bo poskušala priznanje Palestine izvesti skupaj s še kako članico EU, kar pa se doslej ni zgodilo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Pater Karel Gržan, duhovnik in doktor literarnih ved

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Več

  • Borut Mekina

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

    Janšev klan

    V času prve vlade Janeza Janše je njegova tedanja žena Silva Predalič dobila službo na Statističnem uradu, nato pa v državni družbi za upravljanje avtocest, na Darsu. V času njegove druge vlade je Predaličeva napredovala v vodjo službe za informatiko na Darsu. Več

  • Borut Mekina

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Družba

    Čakalni paradoks

    Dr. Tomaž Smrkolj je predstojnik oddelka za urologijo v ljubljanskem kliničnem centru (UKCLJ). Njegovo področje dela se je ta mesec znašlo pod udarom računskega sodišča, ki je pri reviziji programov zdravljenja raka na prostati ocenilo, da ministrstvo za zdravje v zadnjih treh letih v tem boju ni bilo uspešno. Razmere, kot jih je opisal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, naj bi bile resne in skrb zbujajoče. Čakalne dobe na operacijo raka prostate naj bi bile nedopustno dolge, pri nekaterih urologih naj bi bilo treba na prvi pregled čakati celo eno leto, urologov naj bi bilo enkrat manj, kot je povprečje v EU, primanjkovalo naj bi operacijskih dvoran in pomožnega zdravstvenega osebja. Združenje za urologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je poročilo komentiralo, da naj bi »Slovenijo na področju urologije prehitela epidemiološka situacija«. Kdor je bral poročilo in odzive nanj, je hitro dobil vtis, da se je sistem zlomil. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Evropski parlament

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Politika

    Novo klicanje trojke

    V torek popoldne je bilo v Bruslju posebno zasedanje odbora evropskega parlamenta, ki se ukvarja s pranjem denarja, izogibanjem davkov, bančnimi utajami (PANA). Nastal je po izbruhu zgodbe o Panamskih dokumentih. A tokrat evropski poslanci niso pregledovali, kako delujejo davčne oaze, na pobudo SDS so razpravljali zgolj o Sloveniji. Pri nas naj bi se namreč zgodila, po interpretaciji SDS, afera apokaliptičnih razsežnosti. Gre za domnevano pranje denarja, ki naj bi ga v NLB počel Iraj Farrokhzadeh. Na predstavitvi pred odborom je sodeloval poslanec SDS Anže Logar, pa tudi novinar Mladine Borut Mekina, ki ga je na zasedanje povabila Evropska skupina zavezništva socialistov in demokratov v evropskem parlamentu (S&D). Več

  • Borut Mekina

    28. 11. 2017  |  Politika

    Novo klicanje trojke

    Danes bo stranka SDS v Bruslju, pred parlamentarci posebnega odbora Evropskega parlamenta, ki se ukvarja s pranjem denarja (PANA), poskušala Slovenijo opisati kot državo, ki je Iranu pomagala graditi atomsko bombo in kemično orožje. Evropskim poslancem so iz SDS včeraj že poslali gradivo v angleščini, v katerem pišejo o slovenskem kriminalu stoletja in v katerem so med drugim zapisali: Več

  • Borut Mekina

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Politika

    Koalicija proti nestrpnosti

    V Evropi se je politika nagnila na desno. Večinoma celo proti skrajnemu desnemu robu sprejemljivega. Razprav o vzrokih novodobnega rasizma, antisemitizma, ksenofobije, homofobije, antiislamizma in drugih iracionalizmov je ogromno ter tudi idej, kako se odzvati na to. Ignorirati ali se soočiti s populističnimi gibanji, ki vnašajo razdor in onemogočajo razumen dialog? Predlogov je veliko, v praksi pa so se mnoge doslej uveljavljene, tudi desnosredinske stranke odločile za izolacijo svojih najbolj radikalnih izvedenk. Več

  • Borut Mekina

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Politika

    Referenduma ne bo, a najpomembnejši del zdravstvene reforme šele prihaja

    Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je ta teden, ko zbornici ni uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o zakonu o zdravniški dejavnosti, napisala sporočilo za javnost o zaroti proti zdravnikom. Zdravnikom s predlogom referenduma ni uspelo domnevno zato, ker mediji »naših in mojih osebnih opozoril večinoma niso želeli predstavljati javnosti,« je zapisala. Mladi zdravniki naj bi bili razposlali sporočila na več kot 300 medijskih naslovov – »skoraj brez vsakega odziva«. Vprašala se je, zakaj je iz arhiva oddaj RTV Slovenija izginilo poročilo z novinarske konference v zvezi z zbiranjem podpisov za referendum. Več

  • Borut Mekina

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Priznali so napako

    Leta 2013 je bila Slovenija poskusni zajček za nov način reševanja evropskih bank. Evropska komisija je gradila sistem, eksperimentirala je z različnimi zamislimi in od Slovenije, ki je tako ali tako sama klicala trojko, zahtevala, da sprejme nenapisana pravila. V Ljubljano je prišlo 200 tujih finančnih strokovnjakov in nato so pol leta računali velikost bančne luknje, recimo s tako imenovano pločnik metodo, to je s stanjem na pločniku in ocenjevanjem vrednosti zastavljenih nepremičnin. Njihova ekspertiza je bila vredna približno 500 evrov na uro, koliko pa je skupaj stal celoten postopek, Banka Slovenije do danes ni objavila – predvideva se, da približno 30 milijonov evrov. Več

  • Borut Mekina

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

    Bogokletno?

    Stranka Levica predlaga vladi razmislek o ponovnem nakupu Mercatorja ali celo o preoblikovanju družbe v kooperativo v lasti dobaviteljev. Njen predlog temelji na raziskavi, ki so jo opravili trije ekonomisti, Jože P. Damijan, Drago Babič in Jure Jež, sodeč po njihovih izsledkih pa bi se državi v nekaterih okoliščinah ponovni nakup Mercatorja splačal. Več

  • Borut Mekina

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Slovenski medijski kaos

    V zakonu o medijih piše, da mora ministrstvo za kulturo dati soglasje k vsakemu nakupu več kot 20-odstotnega deleža medija. Gre za standardno določbo, ki jo v podobnih oblikah poznajo številne države, z njo pa vlade preprečujejo medijske ali oglaševalske monopole. Če želi recimo neko podjetje kupiti 21-odstotni delež Mladine, mora ministrstvo za kulturo preveriti, ali ne bi združeno podjetje pomenilo prevelike oglaševalsko-medijske koncentracije. S to logiko v mislih je newyorški sklad KKR prek svoje pooblaščene odvetniške pisarne Pantelič in partnerji letos poleti na ministrstvo za kulturo vložil vlogo za izdajo soglasja »za pridobitev dvajset ali več odstotkov …« lastninskega deleža v skupini Pro Plus. Družba KKR, ki ima prek podjetja luksemburškega podjetja Broadband Slovenia v Sloveniji že v lasti Telemach, se je namreč odločila, da od podjetja Central European Media Enterprises (CME) za 230 milijonov evrov kupi najpomembnejšo slovensko medijsko »korporacijo« s programi, kot so POP TV, Kanal A, Kino, Brio, ki ima eno najbolj gledanih spletnih strani v državi, 24ur.com, ter obvladuje kar 75 odstotkov oglaševalskega trga in dosega 48 odstotkov vseh gledalcev. Več

  • Borut Mekina

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Neonaci vicekancler

    Nemški Suddeutsche Zeitung je naredil potezo, ki je avstrijski mediji zadnjih 20 let niso zmogli – na podlagi mnogih doslej mimogrede objavljenih informacij o preteklosti voditelja avstrijske FPÖ Heinza-Christiana Stracheja je rekonstruiral njegovo neonacistično preteklost. V dosjeju, ki so ga objavili, vidimo Stracheja z nacističnim pozdravom, v različnih uniformah, kot člana pozneje prepovedanih skrajnih skupin. Med letoma 1988 in 1994 ga vidimo na neonacističnih taborih in med drugim tudi na vojaškem urjenju nekje po gozdovih avstrijske Koroške. V Avstriji, so zapisali nemški novinarji, se te informacije zdijo nepomembne. Več

  • Borut Mekina

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Osnovni delec pohlepa

    Kako smiselno je to početje? Jure T. ima v svojem stanovanju za Bežigradom, v Ljubljani, ogromno omaro, polno računalnikov, imenovanih rigi. Sosedje se kdaj pa kdaj pritožujejo, da na hodniku slišijo »šumenje«. V vsakem od štirih rigov je šest dragih grafičnih kartic in vsak od teh rigov za računanje porablja po 1,4 kWh energije. Sistem skupaj stane 20 tisoč evrov, računalniki delajo noč in dan, a ne rešujejo posebnega problema, temveč uganke, ki si jih sami sestavljajo. Določajo si naključne nize številk, ki jih potem »dešifrirajo«. Več

  • Borut Mekina

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    SDS banksterji?

    Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija. Več

  • Borut Mekina

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Referendum je bil nujen, ker ga ne bi smelo biti

    Viliju Kovačiču brez pomoči SDS ne bi nikoli uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o drugem tiru. Ta stranka je pri tem igrala ključno vlogo. Referendum je oglaševala na družabnih omrežjih, njeni člani so na stojnicah zbirali podpise, za referendum se je zavzel tudi predsednik stranke Janez Janša, vseskozi so ga propagirali tudi poslanci SDS. Več

  • Borut Mekina

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Plan B: Slovenija toži Hrvaško

    V roku šestih mesecev morata Slovenija in Hrvaška, kot piše v arbitražnem sporazumu, pripraviti vse potrebno za uveljavitev sodbe. Medtem ko Hrvaška še naprej zanika obstoj razsodbe in išče alternativne poti, Slovenija proces počasi zaključuje. Med prvimi od predvidenih osmih zakonov, ki jih namerava v preostalih tednih do 29. decembra skozi parlament poslati slovenska vlada, je interventni zakon o pomoči »optantom«, torej tistim ljudem, ki so ostali na hrvaški strani meje, a bi raje živeli v Sloveniji. Temu bo sledil zakon o evidentiranju nepremičnin in tako naprej, vse do zakona o lokalni samoupravi ali zakona o nadzoru državne meje. A ključna poteza, ki bo usodno zaznamovala proces, ne bo sprejem zakonov, ampak uveljavitev novega ribolovnega režima, ki predstavlja najmočnejšo pravno-formalno vez med arbitražo in Evropsko unijo. Sprejem zakonov lahko namreč Hrvaška interpretira kot enostransko slovensko potezo in ne vzpostavitev ribolovnega režima, ki sodi pod pristojnost unije. Več

  • Borut Mekina

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Kaj pa Stres?

    Bivši mariborski nadškof Franc Kramberger bo najvišji cerkveni dostojanstvenik, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi gospodarskega kriminala. Kot pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, ga pravnomočna obtožnica bremeni zlorabe položaja. Po oceni tožilstva si je nadškofija s preprodajo delnic leta 2004 nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov, in sicer tako, da so delnice od Krekove družbe, preko nadškofije, do končnih lastnikov, Etola in NFD, v enem dnevu spremenile cene v korist nadškofije. Več

  • Borut Mekina

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Zmaga zasebnih zdravnikov

    Zasebni zobozdravnik Krištof Zevnik je leta 2015 dobil napotnico za odstranitev modrostnega zoba. A napotnice ni nesel v zdravstveni dom ali h kakšnemu svojemu kolegu – koncesionarju –, temveč k zasebniku. Torej zobozdravniku, ki opravlja tako imenovane samoplačniške storitve. Plačal je odstranitev zoba in nato od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zahteval plačilo stroškov storitve v višini 110,85 evra. ZZZS je seveda račun zavrnil, saj Zevnik ni šel k zobozdravniku, ki sodi v sistem javnega zdravstva. Zevnik seveda tega ni naredil kot zaskrbljeni občan, ampak kot zasebni zdravnik, ki se ne strinja s sedanjim sistemom plačevanja zdravstvenih storitev. Ko je imel v rokah zavrnjen račun, je namreč lahko vložil tožbo. In senat delovnega in socialnega sodišča, sestavljen iz treh sodnikov, je letos poleti na prvi stopnji odločitev ZZZS zavrnil, češ da ima slovenska zakonodaja luknjo. Tako je sodišče odločilo že v drugem, sicer še nepravnomočno zaključenem primeru. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo

    Prihodnji teden, 24. septembra, bo referendum o drugem tiru. Natančneje, volivci bodo lahko zavrnili zakon o gradnji, upravljanju drugega tira železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) prek podjetja 2TDK in gospodarjenju z njim. Glavni pobudnik referenduma Vili Kovačič je z zahtevo uspel predvsem s pomočjo stranke SDS, češ da gre v tem primeru za koruptivni projekt vlade Mira Cerarja in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi hitreje in ceneje. O tem smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, članom izvršnega odbora stranke SMC, ki je v vlogi državnega sekretarja za projekt odgovoren na ministrstvu za infrastrukturo. Več

  • Borut Mekina

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

    Jelinčičev denar

    Novinarji mednarodne organizacije OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project) so začeli razkrivati prejemnike nakazil iz t. i. azerbajdžanske pralnice denarja. Sodeč po njihovih ugotovitvah naj bi azerbajdžanski politični vrh preko štirih slamnatih podjetij denar med letoma 2012 in 2014 nakazoval tudi nekaterim evropskim opazovalcem njihovih parlamentarnih volitev. Med prejemniki sredstev so novinarji zasledili tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Jelinčič je bil tedaj parlamentarec, član parlamentarne skupine prijateljstva z Azerbajdžanom. Tudi Jelinčič je v mednarodnih medijih volitve v tej državi hvalil kot »vzorne«. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

    Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje

    Ko smo bili pred približno letom dni zadnjič na obisku pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, je zraven sejne mize v njenem kabinetu samevala klop. Danes je ni več videti. Zastirajo jo kupi papirjev, skupaj več kot dvajset. Vsak izmed njih predstavlja eno od simuliranih verzij učinkov prihajajočega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ima že sam po sebi, brez izračunanih učinkov na raznovrstne javne blagajne v prihodnjih letih, 500 členov. Poleg tega zakona je še kakšnih pet drugih, ki morajo biti sprejeti bolj ali manj sočasno. Ti so razdeljeni po drugih delih pisarne, po delovni in sejni mizi. Če ministrstvu za zdravje zdravstvene reforme tokrat, po 15 ali 25 letih poskusov, ne uspe pripeljati do konca, se zdi, da Sloveniji nikoli ne bo uspelo. To je odgovornost, ki jo je prevzela nase. Več

  • Borut Mekina

    7. 9. 2017  |  Politika

    V parlamentu že vojna retorika

    Žan Mahnič, poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je v spor s Hrvaško glede uveljavitve arbitražnega sporazuma tudi uradno vključil Slovensko vojsko. Za danes je namreč sklical nujno sejo odbora za obrambo za obrambo z eno samo točko – pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma. Danes ob 16. uri bo tako generalmajor Andrej Osterman, načelnik generalštaba, poslancem in nacionalno-varnostnim institucijam poročal o morebitnih pripravah vojske na konflikt s Hrvaško. Na seji bo prisotna tudi obrambna ministrica Andreja Katič, predstavnik predsednika vlade in predstavnika obeh varnostno-obveščevalnih služb, Sove in vojaške OVS. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo

    Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade. Več

  • Borut Mekina

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    Janković in farmacevtka

    Policija lahko na podlagi utemeljenega suma proti vsakomur uvede tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe. Lahko nam sledi, aranžira fiktivno predajo podkupnine, prisluškuje našim telefonskim pogovorom ali SMS-sporočilom. Kaj se zgodi s tako zbranim gradivom? V drugem odstavku 154. člena kazenskega zakonika jasno, da bolj to ne bi bilo mogoče, piše, da odločitev o tem sprejme državni tožilec: »Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov (…) ne poda takšne izjave, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči.« Več

  • Borut Mekina

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    SDS v Orbanovem objemu

    Ko je bil madžarski premier Viktor Orbán maja letos častni gost na kongresu SDS v Mariboru, mu je Janez Janša izročil enega prvih izvodov svojih Okopov v madžarščini. V knjigo, ki je letos izšla na Madžarskem, je napisal posvetilo: »Mojemu dragemu prijatelju Viktorju Orbanu, s spoštovanjem.« Poleg angleškega prevoda je zdaj ta knjiga na voljo še v madžarščini, je povedal Janša, ki je v preteklosti nakup počitniške hiše v Bovcu, stanovanj v Ljubljani in hiše pri Velenju pojasnjeval prav z zaslužkom s publicističnim delom. Toda z izdajo omenjene knjige na Madžarskem, ki so jo prevedli kar iz angleščine, niso ravno upoštevali pravila ponudbe in povpraševanja. Kot smo izvedeli od madžarskih novinarskih kolegov, se tam tako rekoč ne prodaja, lahko pa jo naročite v spletnih knjigarnah, kjer stane slabih 10 evrov. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Gáspár Miklós Tamás, madžarski filozof

    Dr. Gáspár Miklós Tamás je otroštvo preživel kot pripadnik madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Kasneje se je kot disident preselil v Budimpešto, kjer je sodeloval v uporu proti komunizmu; bil je eden pomembnejših nasprotnikov madžarskega komunističnega režima. Bil je tudi poslanec v prvem madžarskem parlamentu po letu 1990, a je kmalu razočaran politiko zapustil. V devetdesetih se je vrnil k študiju in ponovnemu premisleku svojih dejanj in dogodkov. Del njegovih spoznanj s te poti je letos prišlo tudi med nas s prevodom njegove knjige Komunizem po letu 1989, v kateri je Tamás daljnovidno napovedal vznik postfašizma v Evropi. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblast najbolj napada. Več

  • Borut Mekina

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Nacistična zastava dovoljena

    Minuli petek je na enem od balkonov večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v središču Ljubljane visela nacistična zastava. Stanovalec, ki nas je na incident opozoril, pravi, da so jo izobesili »trije mladostniki, med njimi dva obritoglavca«. Po posredovanju ogorčenih sosedov so mladostniki zastavo menda umaknili, hkrati pa so sosedje incident prijavili policiji. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Dr. Irena Šumi, antropologinja

    Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna. Več