MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Slovenski medijski kaos

    V zakonu o medijih piše, da mora ministrstvo za kulturo dati soglasje k vsakemu nakupu več kot 20-odstotnega deleža medija. Gre za standardno določbo, ki jo v podobnih oblikah poznajo številne države, z njo pa vlade preprečujejo medijske ali oglaševalske monopole. Če želi recimo neko podjetje kupiti 21-odstotni delež Mladine, mora ministrstvo za kulturo preveriti, ali ne bi združeno podjetje pomenilo prevelike oglaševalsko-medijske koncentracije. S to logiko v mislih je newyorški sklad KKR prek svoje pooblaščene odvetniške pisarne Pantelič in partnerji letos poleti na ministrstvo za kulturo vložil vlogo za izdajo soglasja »za pridobitev dvajset ali več odstotkov …« lastninskega deleža v skupini Pro Plus. Družba KKR, ki ima prek podjetja luksemburškega podjetja Broadband Slovenia v Sloveniji že v lasti Telemach, se je namreč odločila, da od podjetja Central European Media Enterprises (CME) za 230 milijonov evrov kupi najpomembnejšo slovensko medijsko »korporacijo« s programi, kot so POP TV, Kanal A, Kino, Brio, ki ima eno najbolj gledanih spletnih strani v državi, 24ur.com, ter obvladuje kar 75 odstotkov oglaševalskega trga in dosega 48 odstotkov vseh gledalcev. Več

  • Borut Mekina

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Neonaci vicekancler

    Nemški Suddeutsche Zeitung je naredil potezo, ki je avstrijski mediji zadnjih 20 let niso zmogli – na podlagi mnogih doslej mimogrede objavljenih informacij o preteklosti voditelja avstrijske FPÖ Heinza-Christiana Stracheja je rekonstruiral njegovo neonacistično preteklost. V dosjeju, ki so ga objavili, vidimo Stracheja z nacističnim pozdravom, v različnih uniformah, kot člana pozneje prepovedanih skrajnih skupin. Med letoma 1988 in 1994 ga vidimo na neonacističnih taborih in med drugim tudi na vojaškem urjenju nekje po gozdovih avstrijske Koroške. V Avstriji, so zapisali nemški novinarji, se te informacije zdijo nepomembne. Več

  • Borut Mekina

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Osnovni delec pohlepa

    Kako smiselno je to početje? Jure T. ima v svojem stanovanju za Bežigradom, v Ljubljani, ogromno omaro, polno računalnikov, imenovanih rigi. Sosedje se kdaj pa kdaj pritožujejo, da na hodniku slišijo »šumenje«. V vsakem od štirih rigov je šest dragih grafičnih kartic in vsak od teh rigov za računanje porablja po 1,4 kWh energije. Sistem skupaj stane 20 tisoč evrov, računalniki delajo noč in dan, a ne rešujejo posebnega problema, temveč uganke, ki si jih sami sestavljajo. Določajo si naključne nize številk, ki jih potem »dešifrirajo«. Več

  • Borut Mekina

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    SDS banksterji?

    Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija. Več

  • Borut Mekina

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Referendum je bil nujen, ker ga ne bi smelo biti

    Viliju Kovačiču brez pomoči SDS ne bi nikoli uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o drugem tiru. Ta stranka je pri tem igrala ključno vlogo. Referendum je oglaševala na družabnih omrežjih, njeni člani so na stojnicah zbirali podpise, za referendum se je zavzel tudi predsednik stranke Janez Janša, vseskozi so ga propagirali tudi poslanci SDS. Več

  • Borut Mekina

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Plan B: Slovenija toži Hrvaško

    V roku šestih mesecev morata Slovenija in Hrvaška, kot piše v arbitražnem sporazumu, pripraviti vse potrebno za uveljavitev sodbe. Medtem ko Hrvaška še naprej zanika obstoj razsodbe in išče alternativne poti, Slovenija proces počasi zaključuje. Med prvimi od predvidenih osmih zakonov, ki jih namerava v preostalih tednih do 29. decembra skozi parlament poslati slovenska vlada, je interventni zakon o pomoči »optantom«, torej tistim ljudem, ki so ostali na hrvaški strani meje, a bi raje živeli v Sloveniji. Temu bo sledil zakon o evidentiranju nepremičnin in tako naprej, vse do zakona o lokalni samoupravi ali zakona o nadzoru državne meje. A ključna poteza, ki bo usodno zaznamovala proces, ne bo sprejem zakonov, ampak uveljavitev novega ribolovnega režima, ki predstavlja najmočnejšo pravno-formalno vez med arbitražo in Evropsko unijo. Sprejem zakonov lahko namreč Hrvaška interpretira kot enostransko slovensko potezo in ne vzpostavitev ribolovnega režima, ki sodi pod pristojnost unije. Več

  • Borut Mekina

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Kaj pa Stres?

    Bivši mariborski nadškof Franc Kramberger bo najvišji cerkveni dostojanstvenik, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi gospodarskega kriminala. Kot pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, ga pravnomočna obtožnica bremeni zlorabe položaja. Po oceni tožilstva si je nadškofija s preprodajo delnic leta 2004 nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov, in sicer tako, da so delnice od Krekove družbe, preko nadškofije, do končnih lastnikov, Etola in NFD, v enem dnevu spremenile cene v korist nadškofije. Več

  • Borut Mekina

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Zmaga zasebnih zdravnikov

    Zasebni zobozdravnik Krištof Zevnik je leta 2015 dobil napotnico za odstranitev modrostnega zoba. A napotnice ni nesel v zdravstveni dom ali h kakšnemu svojemu kolegu – koncesionarju –, temveč k zasebniku. Torej zobozdravniku, ki opravlja tako imenovane samoplačniške storitve. Plačal je odstranitev zoba in nato od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zahteval plačilo stroškov storitve v višini 110,85 evra. ZZZS je seveda račun zavrnil, saj Zevnik ni šel k zobozdravniku, ki sodi v sistem javnega zdravstva. Zevnik seveda tega ni naredil kot zaskrbljeni občan, ampak kot zasebni zdravnik, ki se ne strinja s sedanjim sistemom plačevanja zdravstvenih storitev. Ko je imel v rokah zavrnjen račun, je namreč lahko vložil tožbo. In senat delovnega in socialnega sodišča, sestavljen iz treh sodnikov, je letos poleti na prvi stopnji odločitev ZZZS zavrnil, češ da ima slovenska zakonodaja luknjo. Tako je sodišče odločilo že v drugem, sicer še nepravnomočno zaključenem primeru. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo

    Prihodnji teden, 24. septembra, bo referendum o drugem tiru. Natančneje, volivci bodo lahko zavrnili zakon o gradnji, upravljanju drugega tira železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) prek podjetja 2TDK in gospodarjenju z njim. Glavni pobudnik referenduma Vili Kovačič je z zahtevo uspel predvsem s pomočjo stranke SDS, češ da gre v tem primeru za koruptivni projekt vlade Mira Cerarja in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi hitreje in ceneje. O tem smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, članom izvršnega odbora stranke SMC, ki je v vlogi državnega sekretarja za projekt odgovoren na ministrstvu za infrastrukturo. Več

  • Borut Mekina

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

    Jelinčičev denar

    Novinarji mednarodne organizacije OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project) so začeli razkrivati prejemnike nakazil iz t. i. azerbajdžanske pralnice denarja. Sodeč po njihovih ugotovitvah naj bi azerbajdžanski politični vrh preko štirih slamnatih podjetij denar med letoma 2012 in 2014 nakazoval tudi nekaterim evropskim opazovalcem njihovih parlamentarnih volitev. Med prejemniki sredstev so novinarji zasledili tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Jelinčič je bil tedaj parlamentarec, član parlamentarne skupine prijateljstva z Azerbajdžanom. Tudi Jelinčič je v mednarodnih medijih volitve v tej državi hvalil kot »vzorne«. Več