Borut Mekina

  • Borut Mekina

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

    Poslanci proti vsem

    Minuli teden so nestrinjanje s predlogom 38 poslancev, ki želijo z novelo tobačnega zakona za tri leta odložiti uvedbo enotne embalaže, izrazile tako rekoč vse strokovne in civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem. Na Onkološkem inštitutu predlogu »ostro nasprotujejo«. Z dosedanjimi protikadilskimi ukrepi v Sloveniji se marsikdo ni strinjal, pravijo, a zadnji podatki naj bi kazali na izboljšanje, pogostost kajenja pri moških se je ves ta čas zmanjševala, čeprav naj bi se bila zadnja leta ustavila, hkrati pa se je zmanjšalo tudi naraščanje obolevnosti za pljučnim rakom. Možnost petletnega preživetja pri pljučnem raku naj bi se bila pri moških v desetih letih povečala z 10 na skoraj 15 odstotkov, pri ženskah pa s 13 na 20 odstotkov. Kljub temu je pri ženskah pljučni rak še vedno na tretjem mestu, po umrljivosti pa na drugem. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Ekonomija

    Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes

    Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group. Več

  • Borut Mekina

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Črnčecu ni žal za tvite. Kaj to pove o Šarcu?

    Ni dvoma, kdo ima leto po volitvah in osem mesecev po prisegi nove vlade posebno mesto v srcu predsednika vlade Marjana Šarca. To je njegov svetovalec Damir Črnčec, ki je ta teden doživel medijski debi z intervjujem na nacionalni televiziji. Tam se je prvič po prevzemu javne funkcije javno opredelil glede preteklih (spornih) zapisov na družabnih omrežjih. Od njih se ni distanciral, dejal je, da sodijo v kontekst svobode govora: »Svoboda govora je v Sloveniji široka in za nobenega od svojih čivkov ali zapisov na Facebooku nikoli nisem bil bodisi preganjan, kaj šele obsojen na kakršnemkoli sodišču v Sloveniji.« Več

  • Borut Mekina

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Harakiri diplomacija

    Aprila letos je POP TV objavila, da je bil za hrvaško obveščevalno akcijo, v kateri sta bila leta 2015 v prisluhih ujeta tedanji slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska predstavnica v arbitraži za mejo s Hrvaško Simona Drenik, odgovoren hrvaški agent Davor Franić. V Sloveniji se je vnela politična debata in bivši slovenski predsednik države Danilo Türk je javno poudaril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si to želi Hrvaška. To so značilni balkanski triki, na katere Slovenija ne sme nasedati.« Njegove besede so se zdaj, po dveh mesecih, izkazale za vizionarske. Slovenija je triku nasedla. In iz prisluškovanja začela delati veliko politično zgodbo, zaradi katere je na tnalu celo glava Karla Erjavca, če ne že kar stabilnost vlade Marjana Šarca. Več

  • Borut Mekina

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Družba

    Zaradi zahtev po izjemnih dobičkih se zapirajo poštne poslovalnice

    Na Blejski Dobravi pri Jesenicah, v kraju, kjer živi 1500 ljudi, od katerih je tretjina starejša od 70 let, so najprej ostali brez trgovine. Potem je šel bar, nato pa še edino preostalo srečevališče članov skupnosti – pošta. Dokler zavod Šent, ki pomaga zaposlovati posameznike s težavami z duševnim zdravjem, novembra lani v kraju ni odprl trgovinice s pekarno, se je bilo kakih 40 starejših krajanov vsak dan prisiljenih z avtobusom voziti v jeseniški hipermarket, pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Anton Hribar. »Po eni strani vsi trdimo, da živimo v blaginji,« pravi, »a če je blaginja, bi morali nekaj dobiti. Ne da nam vsako leto kaj novega vzamejo. Ni čudno, da nihče ne želi na volitve,« je jezen. Več

  • Borut Mekina

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

    Zvišanje RTV-prispevka?

    Na ministrstvu za kulturo so minuli teden od vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS) prejeli predlog za zvišanje RTV-prispevka. Generalni direktor RTVS Igor Kadunc predlaga zvišanje za 7,84 odstotka oziroma za en evro. Razlog naj bi bila inflacija, predvsem pa zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju. Letošnji finančni načrt predvideva, da bo RTVS prodala za 5,5 milijona evrov delnic Eutelsata, da bo poslovno leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki. A tega izrednega vira je le še za približno tri leta. Več

  • Borut Mekina

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Politika

    Kaj lahko prinesejo in kaj odnesejo prihajajoče evropske volitve?

    Od prvih volitev v evropski parlament leta 1979 pa vse do leta 1999, torej dvajset let, so bili socialisti v parlamentu najmočnejša politična skupina. Vsak tretji evropski parlamentarec je bil v tistem času socialist. Četudi so bili najmočnejši, pa Evropske komisije pogosto niso vodili, saj so pri pogajanjih med državami glede tega pomembnega položaja zmagovali drugi kriteriji. Recimo ta, da mora levemu predsedniku Evropske komisije slediti desni. Ali pa so se velike države strinjale, da predsednik pride iz neke manjše, nevtralne države, kakršna je na primer Luksemburg, kar se je zgodilo že trikrat. Več

  • Borut Mekina

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Politika

    V svoj žep najprej

    Prenočitev v 500 kvadratnih metrov veliki luksuzni vili na Ibizi za tisoč evrov na noč. Ostrige in kaviar za 1600 evrov. Popoldanski obisk na 62-metrski jahti pri prijatelju, nepremičninskem mogotcu. Prijateljevanje z lastniki rudnikov zlata v Afriki in z nekom, ki pazi na 400 milijonov evrov dragi sef z diamanti v Izraelu. Z ukrajinskimi, kitajskimi in ruskimi milijarderji. Pa še pristni odnosi z avstrijskimi orožarskimi in igralniškimi oligarhi. Vse to je Christian Strache, zdaj že bivši avstrijski podpredsednik vlade in vodja stranke Svobodnjakov (FPÖ), ki se je doslej v javnosti predstavljal kot borec za drugorazredne, kot borec proti establišmentu in kot vodja nove avstrijske delavske stranke. Ta teden ga je evropska javnost spoznala tudi kot ljubitelja najbolj stereotipnega luksuza. Več

  • Borut Mekina

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Politika

    Kdaj bomo spregledali?

    Verjetno najboljša ponazoritev predanosti, pedantnosti in pridnosti slovenskih uradnikov je zakon o bančništvu. To je primer, ki ga ekonomist Jože Mencinger najraje omenja: dopolnjevanje bančne zakonodaje. Gre pa takole. Prvi zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, ko smo dobili tolar, je imel 5006 besed. Ko je leta 1999 nastajal drugi zakon o bančništvu, je bilo že gotovo, da bo Slovenija skupaj s preostalimi nekdanjimi socialističnimi državami vstopila v EU. Zakon je zato že vseboval vsebino različnih direktiv, ki so nastajale v EU in naj bi zagotavljale varno poslovanje bank. Zanj je bilo potrebnih 25.185 besed, petkrat več kot za prvega. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Politika

    Violeta Tomić: Politika se je nagnila tako na desno, da je zdaj že en normalni levičar videti kot skrajnež

    Violeta Tomić je po duši lokalpatriotka. Rodila se je v Sarajevu in otroštvo preživela v Beli krajini, kjer je med sodelovanjem pri vaških aktivnostih vzljubila kulturo. Med letoma 1987 in 2002 je delala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, dokler, kot pravi sama, ni na svoji koži občutila stranpoti kapitalizma. In šla v politiko. Leta 2014 je bila prvič izvoljena na listi Združene levice, kjer je zdaj namestnica koordinatorja stranke Levica in od začetka tega tedna tudi t. i. spitzenkandidatka Evropske levice na evropskih volitvah, ki ima v 750-članskem evropskem parlamentu 52 sedežev. Je tako rekoč kandidatka za predsednico evropske komisije. Več

  • Borut Mekina

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Politika

    Štirje tipi o milijardah 

    Ko je aprila 2013 Uroš Čufer postal finančni minister, je njegovo delovno mesto v kontrolingu NLB, to je službi, pristojni za poročanje o računovodskih izkazih, prevzela Katarina Knapič Lapajne. Ker računovodstvo ni dejavnost, ki bi jo povezovali s spontanostjo ali nasploh z adrenalinskimi preizkušnjami, je Knapič Lapajnetova od nove službe gotovo pričakovala bolj ali manj monotono, predvidljivo ali celo zdolgočaseno pisarniško delovno okolje. A jo je usoda še kako pretentala. Že čez nekaj mesecev, ko se je komajda privadila na malce drugačne excelove tabele, kot jih je imela na prejšnjem delovnem mestu, je postala udeleženka prizora, v katerem so nastopale milijarde in ki bi bila vredna filmskega kadra tudi v kakšnem filmu o Jamesu Bondu. Več

  • Borut Mekina

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Sosednje države postajajo vse bolj sebične in napadalne

    Enega izmed boljših opisov mednarodnopolitičnih razmer, ki smo jim dandanes priča v naši regiji, je za Mladino pred pol leta podal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova, katerega država se je znašla na tnalu med ameriškimi in ruskimi interesi. »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas.« Nekako v smislu, da lahko tudi Slovenija zmaga le, če bo Hrvaška izgubila. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Iztok Mirošič, bivši veleposlanik v Italiji: Država obstane le, če se sama trudi za svoj obstanek

    Za državo sta pomembna oba. Seveda so mnogi mislili, da bo s sodobno tehnologijo diplomacija odmrla, dejansko pa postaja osebna komunikacija vse bolj potrebna. Twitter prej povzroči probleme, kot jih rešuje, in ker tuje kulture s pomočjo mobilnega telefona ne moreš razumeti, pametne države vlagajo v diplomacijo in odpirajo nova veleposlaništva. Zbiranje informacij ostaja ključno, pri čemer v zadnjem obdobju cilj zbiranja informacij, vsaj v EU, ni več toliko nacionalnovarnostni kot ekonomski. Več

  • Borut Mekina

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Politika

    Orbán razklal slovenske Madžare

    Novembra 2005 je bilo v Lendavi veliko slavje. Mesto sta obiskala tedanji predsednik republike Janez Drnovšek in njegov kolega iz Madžarske, predsednik Lászlo Sólyom. Predsednika sta ob 80-letnici slovenskega Inštituta (INV) slovesno odprla lendavsko izpostavo te najstarejše institucije na področju manjšinskih in etničnih študij v Evropi in ob otvoritvi poudarila, da je to »odraz dobrega sodelovanja med državama«. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Gabor Sióréti

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Politika

    Bojtár B. Endre, urednik madžarskega tednika: Do totalne oblasti vodijo različne poti, Orbán je izbral najhitrejšo

    Bojtár B. Endre (1963) je že 20 let odgovorni urednik madžarskega neodvisnega, vplivnega političnega tednika Magyar Narancs. Tednik je na Madžarskem znan po svobodomiselni, liberalni usmeritvi, satiri in uporabi pogovornega jezika v pisani obliki. Ima pa še eno skrivnost: nastal je v istih liberalnih krogih, ki so konec osemdesetih rodili tudi današnjo stranko Fidesz Viktorja Orbána, ki v svojem logotipu še danes nosi oranžo (Magyar Narancs namreč v prevodu pomeni ’madžarska pomaranča’). A če se je v času tranzicije Fidesz premaknil na skrajni desni rob političnega spektra, so v Magyar Narancsu ostali zvesti načelom, zaradi katerih so tudi pomagali zrušiti komunistični režim. Več

  • Borut Mekina

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Madžarska je od slovenskega zunanjega ministrstva zahtevala pomoč pri sankcioniranju Mladine

    Včasih so Mladinine naslovne strani dober lakmusov papir. Tudi pred tremi desetletji se je vse začelo zaradi neke na videz nedolžne satirične naslovnice o gradnji vile Branka Mamule, ki je bil takratni obrambni minister Jugoslavije in ki so mu jo morali v Opatiji graditi vojaki na služenju vojaškega roka med svojim šolanjem. Tedanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) je bilo kritike dovolj: začela je stopnjevati pritisk na Slovenijo, od tukajšnjih politikov je začela zahtevati ukrepe, pojavile so se zahteve, naj lokalna politika kaznuje tednik, spravi pod nadzor preveč samosvoje avtorje, sankcionira glavne akterje in utiša časopis. Kaj je sledilo – proces JBTZ, vznik mirovniškega gibanja, gibanja za zaščito človekovih pravic in osamosvojitev Slovenije –, nam je vsem dobro znano. Več

  • Borut Mekina

    1. 4. 2019  |  Politika

    Predstavnik madžarske vlade o Mladini: Primerjave med Orbánom in nacizmom so nesprejemljive

    Zoltán Kovács, tiskovni predstavnik madžarske vlade je danes zjutraj na spletu objavil še svoje stališče o nedavni naslovnici Mladine, na kateri se Janez Janša, Branko Grims in Milan Zver stiskajo k madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, ki medtem drži roko v fašističnem pozdravu. Ob omenjeno naslovnico se je prejšnji teden obregnila tudi madžarska veleposlanica v Ljubljani.  Več

  • Borut Mekina

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Zdrava pamet proti varčevanju

    Obstaja krilatica, ki ji verjamemo in gre takole: Porabimo lahko le toliko, kolikor smo sposobni ustvariti. Če porabimo več, kot smo ustvarili, če se zadolžujemo, potem s tem obremenjujemo prihodnje rodove. Ampak če se zadolžimo – kot država – zato, da zgradimo most, da denar vložimo v raziskave, v razvoj, v izobraževanje, ali s tem res obremenjujemo prihodnje rodove? Ali ni nemara obratno? Kaj pa, če prav z načelom, da lahko danes porabimo vse, kar smo ustvarili – Nemci temu pravijo »črna ničla« –, prihodnje rodove oropamo prihodnosti? Ali ne bodo stroškov – ker ne bo mostov – potem v prihodnosti nosili naši zanamci? Kaj jim bomo zapustili, če bomo porabili vse, kar smo ustvarili? Več

  • Borut Mekina

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Politika

    Bi kupili tank? MORS prenovljenega ponuja za 200 tisoč evrov.

    Se še spomnite pompa, s katerim je leta 2001 Slovenija zaradi vstopa v Nato od Nemčije za 13 milijonov evrov kupila rabljeni raketni sistem Roland II? Z njim se je, so tedaj razglašali na ministrstvu za obrambo, približala »standardom, pravilom in postopkom« zveze Nato in si zagotovila »povezljivost« z zavezništvom. Več

  • Borut Mekina

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Politika

    Evropo damo, Orbána ne damo

    Celih devet let je premier Viktor Orbán razgrajeval demokratične institucije na Madžarskem, sodišča, šole, neodvisne agencije, medije, spodbujal je nestrpnost in gradil svoj vpliv na krilih populizma. In ves ta čas je užival podporo najmočnejše evropske politične družine – konservativne Evropske ljudske stranke (EPP). Ta mu je skupaj z najmočnejšimi politiki na celini, od Angele Merkel naprej, vestno stala ob strani ter dajala njegovim izpadom pridih normalnosti in splošne sprejemljivosti. Ni dvoma, da je šlo za vezano trgovino. Več kot deset glasov, ki jih je Orbán v tem času zagotavljal EPP – enkrat več, kot jih ima Avstrija – je bilo pogosto ključnih, da je ta politična skupina lahko nadzorovala vse pomembnejše ustanove v uniji in ohranjala vpliv v Srednji Evropi. Orbán je EPP zagotavljal ugodno vladanje, EPP pa je v zameno na Madžarskem dopuščala razrast avtokracije. Več

  • Borut Mekina

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Politika

    Weber opozoril Orbána. In Janšo

    Ker so politiki mojstri leporečenja, je mogoče več razbrati iz njihovih dejanj kot iz izbranih besed. Tako je recimo Manfred Weber, kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika evropske komisije, ta teden pred obiskom madžarskega predsednika Viktorja Orbána najprej šel pozdravit rektorja budimpeške univerze CEU Michaela Ignatieffa, ki ga madžarski premier meče iz države, šele nato je zavil k »prijatelju« Orbánu. Sporočilo je bilo jasno: to je bil ultimat. Podobnemu dogodku smo bili pred tem priča v Sloveniji. K nam je prvi vodja evropske desne sredine prišel na obisk na povabilo sestrske NSi. Weber je najprej pozdravil Mateja Tonina, šele nato je zavil na ločeno slovesnost k SDS, tam pa je v govoru člane stranke večkrat posvaril pred nacionalizmom in sebičnostjo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Politika

    Marjan Šarec, premier: Cilj je, da plače dvignemo vsem. Vsi v Sloveniji si želimo višje plače.

    Njegova vlada uživa tako visoko podporo, kot je prejšnje niso že leta, njegova stranka pa se je po javnomnenjski podpori v zadnjih mesecih zavihtela na prvo mesto. Videti je, kot da je premier Marjan Šarec (1977) odkril dolgo časa pozabljeni recept, kako vladati Sloveniji. Brez dvoma mu koristi gospodarska rast, zaradi katere ni treba sprejemati nepriljubljenih ukrepov, toda Šarec zna ob tem tudi zelo uspešno »razbremenjevati« svojo oblast. Ni še rekorder po sprejetih reformah, je pa že rekorder po hitrosti, s katero zamenjuje svoje ministre in sodelavce. Več

  • Borut Mekina

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Politika

    Vojni dobičkarji. Je bilo kupovanje rezilne žice skriti posel SMC in SDS?

    Če bi pisec tega članka ali pa bralec želel kupiti armirno železo, bi za večje količine zavil h kakšnemu grosistu, kot je mreža gradbenih trgovin Obnova, manjše količine pa bi kupil v trgovinah, kot so Merkur, Obi in Bauhaus. Zelo verjetno armirnih palic s premerom 25 milimetrov ne bi kupoval pri mikro podjetju Minis iz Žalca. Več

  • Borut Mekina

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Politika

    Orban se širi na Hrvaško

    Letos bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, prihodnje leto pa še parlamentarne. Madžarski premier Viktor Orban očitno želi poseči tudi vanje, tako kot je posegel v volitve v Sloveniji. Hrvaški mediji so prejšnji teden objavili, da je Madžar Peter Schatz, ki ga v Sloveniji poznamo kot nekdanjega solastnika medijev SDS Nova24 in Demokracija in ki zdaj dela za madžarski državni medijski konglomerat, izrazil namero o nakupu hrvaške televizije Z1. Več

  • Borut Mekina

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika

    Zakaj slovenska vlada podpira ameriške gospodarske interese v Venezueli?

    Venezuela je daleč. Druga celina, drug svet. Če bo tam izbruhnila vojna, nov Irak, če bo tam potrebna še ena humanitarna intervencija, to ne bo naš problem. Če si zaradi Venezuele, ki je ne poznamo, malce zatisnemo oči, pozabimo na naša načela in iz tega potegnemo še kak dobiček, ne bo škode. Venezuela res ne more postati notranjepolitično vprašanje, je ta mesec dejal zunanji minister Miro Cerar presenečeno. Toda Venezuela je bližje, kot se nam zdi. In v to novo krizo je Slovenija vpletena bolj, kot je videti na prvi pogled. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika

    Venezuelski veleposlanik za Mladino: Nočemo vojne. Se bomo pa branili.

    Jesse Alonso Chacón Escamillo je veleposlanik Venezuele na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slovenijo. Bil je eden ključnih sodelavcev Huga Cháveza, je tudi nekdanji visoki vojaški oficir, pravosodni minister, minister za notranje zadeve in minister za telekomunikacije in informacije v venezuelski vladi. V Ljubljani se je udeležil dogodka Slovenija v podporo Venezueli. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika

    Počivalšek: Če se ne bomo primerno odzvali, nam bodo še preostale delavce vzeli Avstrijci 

    Zdravko Počivalšek se je v zadnjih petih letih ministrovanja iz gospodarstvenika prelevil v izkušenega politika. Je minister, ki svoje misli pove tako, kot na svoji kmetiji s traktorjem obdeluje zemljo: neposredno in brez okolišenja, kar pa je brez dvoma po godu javnosti. Po zadnji anketi Ninamedie se je Počivalšek znašel na tretjem mestu najboljših ministrov vlade Mira Cerarja. A v Šarčevi vladi, vključno s premierom, ni več edini, ki govori tako, kot orje. Po izobrazbi je agronom, preden je s pomočjo stranke SMC vstopil v politiko, je 15 let delal v turizmu. Bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. Več

  • Borut Mekina

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika

    Kdo je bil Hugo Chávez?

    Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

    Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah. Več

  • Borut Mekina

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?

    Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo? Več