Borut Mekina

  • Borut Mekina

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Hrvaška se zahvaljuje Toninu

    Ko so se na začetku tega leta v Knovsu, parlamentarni komisiji za nadzor tajnih služb, odločili za preiskavo incidenta iz leta 2015, ko je hrvaška obveščevalna služba posnela pogovor med zaposleno na MZZ Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk opozoril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si Hrvaška želi prav to. To so značilni balkanski triki, ki jim Slovenija ne sme nasedati.« Več

  • Borut Mekina

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Kamniška zveza

    Šmarca je majhno, obcestno naselje v Kamniku. V krajevni skupnosti živi okoli 1500 občanov. Vas ima cerkev, športno društvo in seveda tudi prostovoljno gasilsko društvo. Med občani Šmarce je dandanes najbolj znan predsednik vlade Marjan Šarec, med gospodarskimi družbami, ki imajo v Šmarci svoje mesto, pa je najpomembnejša Menina. Menina je podjetje svetovnega slovesa, v katerem izdelujejo krste. V francosko-italijanskem, ameriškem, avstrijskem ali nemškem dizajnu jih prodajajo po vsej Evropi. Kakšen poznavalec lokalnih razmer bi si celo upal reči, da prenekateri starši iz Šmarce pomislijo, da bi bilo zaradi bližine tovarne Menina morda dobro, če bi imel sin lesarsko izobrazbo. Več

  • Borut Mekina

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    SDS z »napako« na jumbo plakatih: Kučan s »4779 evri prvorazredne pokojnine«

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, hčerinska organizacija SDS, je na več mestih po državi nalepilo jumbo plakate, na katerih nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu očita skoraj pet tisoč evrov pokojnine. »Vsi smo zaslužni za osamosvojitev,« piše na plakatih, »4779 evrov prvorazredne pokojnine pa ima samo Milan Kučan.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Politika

    Naj naše največje energetsko podjetje še naprej stavi na nafto ali naj preklopi na biodizel?

    Peter Novak, dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, je eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Na vprašanje, kakšna bi morala biti vloga Petrola v Sloveniji, odgovarja jedrnato: »Kot največja slovenska energetska družba bi moral voditi tranzicijo k nizkoogljični družbi. Dolgoročno bi moral doma razvijati tehnologije, ki bi omogočale energijsko neodvisnost.« O tem, da je zelena barva barva prihodnosti, sicer ni dvoma. Tudi evropska komisija na tem področju napoveduje velike nove spodbude, ki jih že doslej Slovenija ni zmogla izkoriščati. Se pa zaplete pri podrobnostih, kako to prihodnost doseči. Zdaj že bivša uprava Petrola z menedžerjem leta Tomažem Berločnikom na čelu si je zeleno prihodnost predstavljala v obliki nove eko poslovne stavbe, posejane z rastlinjem in drevesi, na drugi strani pa z veliko širitvijo mreže bencinskih servisov na območju bivše Jugoslavije. A tudi Novak meni, da je to napaka. Več

  • Borut Mekina

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Banka Slovenije ni problem!

    Na avstrijskem Koroškem, v oddelku številka 11 tamkajšnje deželne vlade Natascha Wagner opravlja poklic, kakršnega v Sloveniji ne poznamo. Ne zgolj, da ga ne poznamo, marsikdo v Sloveniji bi verjetno celo rekel, da je poklic, ki ga opravlja Natascha Wagner, neprimeren, neustaven in v nasprotju z direktivami EU o svobodni gospodarski pobudi. Natascha Wagner je namreč v deželni vladi na avstrijskem Koroškem pristojna za odobravanje državnih posojil. Opravlja poklic, ki tam obstaja že več kot 50 let – nam je zaupala. Če bi živeli na avstrijskem Koroškem in bi hoteli rešiti stanovanjsko vprašanje, ne bi šli v banko, ampak najprej k Nataschi Wagner. In čeprav je kaj takšnega v Sloveniji nepredstavljivo, je to na Koroškem povsem normalna, vsakodnevna praksa. Wagnerjeva v avstrijski deželi, kjer živi pol milijona duš, na leto odobri približno 2000 državnih posojil, namenjenih novogradnji ali prenovi stanovanja. So leta, ko na Koroškem večina novih hiš zraste z državnimi posojili. Več

  • Borut Mekina

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Račun za Janša TV

    Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Zdravko Počivalšek, gospodarski minister: Delamo v smeri, da bi ustanovili novo družbo, novo Adrio

    Doma ima kmetijo, deset hektarjev zemlje, tri hektarje gozda, sedem hektarjev travnika, dve kobili in telici, dva traktorja in dve kosilnici. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prizemljen minister, kar je kvaliteta, ki je v zadnjem času v slovenski politiki v modi, in kar je bil verjetno tudi razlog, zaradi katerega je septembra postal predsednik stranke SMC. SMC v javnomnenjskih anketah sicer ne kaže najbolje, ima pa sedaj s Počivalškom gotovo boljše možnosti, da si popravi rejtinge. Na vsaj dveh področjih bo lahko Počivalšek v prihodnosti dokazal svoje sposobnosti. Eno področje je področje slovenskega letalstva, ki je s stečajem Adrie pristalo na dnu. Drug projekt pa je rešitev slovenske živilskopredelovalne industrije, ki je postala ujetnica usode prodanega Mercatorja. To pa sta bili tudi dve glavni temi, o katerih smo z ministrom želeli govoriti. Več

  • Borut Mekina

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Pahorjev sin ima delo 

    Načeloma ni nič narobe, če zdravnikov sin postane zdravnik, odvetnikov sin pa odvetnik. Drugače je v politiki, kjer v naših krajih po propadu avstro-ogrske monarhije oblast ni več dedna in tako ni več mogoče, da bi sin predsednika države neposredno postal predsednik države. Ravno tako kot ni več sprejemljivo, če politikov sin postane politik, še posebej, če mu politično pot tlakujejo starši – namesto da njegove voditeljske kvalitete prepozna demos. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Tomaž Mastnak, osamosvojitelj in sociolog: Če bi demokracija delovala, bi omejila moč velekapitala

    Tomaž Mastnak (1953) je vedno znal najti nevralgično točko oblasti. V sedemdesetih je bil obsojen zaradi kritičnih zapisov o cerkvi pod komunizmom, v osemdesetih je zaradi njega oblast zaplenila revijo, ki jo držite v rokah, kritičen je ostal tudi ob osamosvojitvi in potem do hitenja v Evropo, ki jo je primerjal z evtanazijo. Akademsko se je največji del kariere ukvarjal z zgodovino politične in družbene misli. Recimo z razmerjem med Evropo in islamom, v zadnjem času pa z razmerjem med liberalizmom in fašizmom. Temu nadaljevanju bo posvečena tudi njegova nova knjiga, ki je tik pred izidom, z naslovom Črna internacionala. Mastnak je bil do nedavnega znanstveni svetnik na Filozofskem institutu Znanstvenoraziskovalnega centra (ali ZRC) SAZU, živel pa je v ZDA, kjer je raziskoval ali predaval na vrsti ameriških univerz, vse do Princetona, kjer sedaj končuje kariero. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih, od brexita, Trumpa do vojne v Siriji, ki danes zaznamujejo Evropo. Več

  • Borut Mekina

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Za Hrvaško v Schengenu

    Nacionalni interes seveda obstaja. Tudi v zvezi s Hrvaško. Slovenska politična elita bi ta interes lahko zavarovala takrat, ko je de facto hrvaški državi – recimo njenim pokojninskim skladom – prodala slovensko živilskopredelovalno industrijo, Žito in Drogo ter seveda trgovino, Mercator. S tem je ogrozila dolgoročno samooskrbo Slovenije s hrano in vzela velik kos obetov za prihodnost vsem, ki živijo od kmetijstva, hrvaškim predelovalcem hrane pa v Sloveniji zagotovila konkurenčno prednost. Ampak ne. Gostilniške razprave je veliko lažje zanetiti – in pridobiti srca ljudi na svojo stran –, če Hrvaško blokiramo pri vstopu v schengensko območje. Ker je to, betonski blok na meji, veliko oprijemljivejša zadeva. Več

  • Borut Mekina

    21. 10. 2019  |  Politika

    Kdo je izdal tajno agentko?

    Razkritje tajnega podatka – to je tudi identiteta zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) – je kaznivo dejanje, če seveda takšno razkritje ni v javnem interesu. Zaradi razkritja identitete njihove zaposlene Nataše Hribar in zaradi izdaje tajnih podatkov je zato minuli teden Sova vložila ovadbe. Kot je povedal njihov direktor Rajko Kozmelj tudi v ta teden objavljenem intervjuju v Mladini, so na agenciji »v zadnjih dneh na agenciji zbrali vse dokaze, ki smo jih lahko, in smo zoper znane in neznane osebe tudi vložili kazensko ovadbo.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Direktor Sove: Pri arbitraži nekateri subjekti v Sloveniji po naročilu in plačilu iz tujine delujejo proti interesom države

    Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več

  • Borut Mekina

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Pahorjevi moški 

    Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos. Več

  • Borut Mekina

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    SDS v lovu na ljubice

    Domišljijo na desnici je ta mesec razplamtel primer N. H., v rumenih medijih predstavljene kot »Lepe N.«, domnevne ljubice Marjana Šarca, ki naj bi ji v slepi zaljubljenosti že večkrat uredil službo, zdaj celo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA). A ta slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva izgubljeni kompas največje opozicijske stranke in ljubezenske težave njihovih politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«. Več

  • Borut Mekina

    11. 10. 2019  |  Politika

    Glosa: Rekonstrukcija Šarčeve ljubezenske afere

    Dan se je že prevešal v noč, na Kolodvorski je napetost pred snemanjem nove oddaje Hri-Bar naraščala, mafijski šef Don Corleone je bil na svojem položaju, v studio so vstopile nalašč za ta trenutek izbrane lepotice v večerni toaleti. Med njimi je počasi proti baru hodila tudi N.H. Njena svetla pričeska je valovala v enakomernem gibanju in jasno je, da nog ni skrivala. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    Janez Kocijančič, nekdanji direktor Adrie: Ne drži, da je tujec vedno boljši lastnik od domačega

    Janez Kocijančič (1941) je v poosamosvojitvenem obdobju v javnosti znan predvsem kot športni funkcionar, kot dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in še prej, v sedemdesetih, v času največjih uspehov slovenskih smučarjev, kot predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pred tem pa je svojo gospodarsko kariero posvetil Adrii Airways, ki jo je vodil 11 let, od leta 1982 do 1993. Vrhunec politične kariere je dosegel že leta 1973, ko je bil minister v vladi Staneta Kavčiča. V poosamosvojitvenem obdobju je vodil Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), do leta 1997, ko ga je na položaju nadomestil Borut Pahor. Danes je svetovalec v pokoju, na vrhu ene od stolpnic TR3 v Ljubljani. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Brane Golubović: Slovenija bo dosegla napredek pri razvoju šele, ko bosta vlado vodili dve stranki

    Brane Golubović (1969) je predsednik poslanske skupine LMŠ ter koordinator koalicijskih strank in Levice v parlamentu. V preteklosti je bil član več liberalnih strank. Kariero je začel v LDS, katere član je bil več kot 20 let in kjer je, kot pravi, predstavljal njihovo »levo krilo«, ki se je med drugim zavzemalo tudi za demilitarizacijo Slovenije. Leta 2011 je prestopil k Pozitivni Sloveniji in bil prvič izvoljen za poslanca, nato pa je, po razpadu stranke, neuspešno kandidiral za Zavezništvo Alenke Bratušek. Ker ni bil izvoljen, pravi, se je iz politike umaknil in se zaposlil v domači občini Kamnik, kjer pa ni ostal dolgo uradnik, saj je kmalu spoznal župana Marjana Šarca. Kot član najožje skupine svetovalcev mu je nato pomagal pri predsedniških in državnozborskih volitvah in se tako vrnil na politično prizorišče. Več

  • Borut Mekina

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Politika

    Kdo je potopil Adrio Airways?

    Kaj so naredili v Estoniji, ko je bankrotiral nacionalni letalski prevoznik? Odgovor je: Še isti dan so ustanovili novega. V zadnjem desetletju je seveda propadlo ali bankrotiralo več nacionalnih letalskih prevoznikov. Leta 2012 je bankrotiral madžarski Malev, svojega nacionalnega prevoznika sta leta 2008 izgubili Avstrija in Švica – Austrian Airlines in Swiss sta danes v lasti nemške Lufthanse – a primer, ki bi lahko bil res poučen za slovenske politike ali celo državnike, je propad Estonian Air. Švica in Avstrija sta namreč veliki državi, kjer je letalski trg ogromen, Estonija z 1,3 milijona prebivalcev pa je za letalske gigante podobno nezanimiva kot Slovenija. In za povrh vsega se Estonija ubada s podobnimi razvojnimi težavami kot naša država. Več

  • Borut Mekina

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Politika

    Prijatelj bogatih

    Minuli teden se je v središču Berlina zgodila huda prometna nesreča. Objestni voznik je divjal po ulicah mesta, izgubil nadzor nad vozilom, podrl drog javne razsvetljave in ubil štiri pešce. Avto, s katerim je voznik po mestu izživljal svoje strasti, je bil prav posebne vrste. To je bil porsche macan, skoraj dvotonski prestižni športni terenec, SUV – sports utility vehicle, z 252 konjskimi močmi, katerega cena se začne pri 50 tisoč evrih. Poleg tega da je bila javnost v Nemčiji ogorčena nad tragedijo, je ta sprožila tudi javno debato o nemški dvojni morali. Ekološka ozaveščenost je v Nemčiji tradicionalno visoka, njihove zelene stranke doživljajo preporod. Čeprav je uporaba koles v vzponu, tako tudi javnega prevoza in uporaba električnih avtomobilov, ki postajajo vse bolj ekološko učinkoviti, pa so avtomobili v zadnjih letih v povprečju postali vse večji in močnejši. Povprečni izpusti CO2 v prometu tako kljub vsemu trudu ostajajo praktično nespremenjeni. Več

  • Borut Mekina

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Politika

    Spopad za sanjske službe v državni energetiki, kjer vsak direktor zasluži več kot 100.000 evrov na leto

    Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije. Več

  • Borut Mekina

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Politika

    Varčevanje pri revežih

    Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov. Več

  • Borut Mekina

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Politika

    Za zdravje gre! Bo Šarec premier za vse ali le za peščico?

    Skoraj vsak prebivalec Slovenije ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vseeno je, pri kateri zdravstveni zavarovalnici. Prav nobene razlike v kakovosti storitev ne čutimo, če 35 evrov plačujemo Vzajemni, Adriaticu Slovenici ali Triglavu. A če pogledamo v letna poročila omenjenih treh zavarovalnic, lahko ugotovimo, da so te leta 2018 za trženje zavarovanj potrošile kar 11,7 milijona evrov. Boj za stranke, za plačilo reklam ali nagrad akviziterjem je Adriatic Slovenico lani stal 1,1 milijona evrov. V Triglavu so temu namenili 3,7 milijona evrov. V Vzajemni pa so za prepričevanje zavarovancev, da so oni najboljši, porabili vrtoglavih 6,9 milijona evrov. To je naš denar, ki smo ga mi plačali za to, da bi pristal v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Namesto tega pa je bil porabljen za pogon nekakšnega kvazi-trga. Več

  • Borut Mekina

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno?

    Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Nemčija je seveda najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, ki od nas odkupi kar petino vseh izvoznih artiklov, daleč največ od vseh držav. A ta slovenski izvoz v Nemčijo ni enak recimo slovenskemu izvozu Krke v Rusijo. Je izvoz posebne vrste, kot pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan: »Ključen problem je, da je večina teh izdelkov sestavnih delov, ki so narejeni po naročilu za nemško avtomobilsko ali elektroindustrijo. Končnih izdelkov, kot so recimo avtomobili iz Revoza ali električni aparati iz Gorenja, je malo. In ker teh sestavnih delov, denimo iz Kolektorja, Hidrie, Saturnusa, ni mogoče preusmeriti drugam, saj so narejeni za vgradnjo v nemške končne izdelke, smo od Nemčije precej odvisni. Če nemška avtomobilska industrija peša, to pomeni upad naročil za naša podjetja, ki tega izpada specifičnih sestavnih delov ne morejo nadomestiti z izvozom drugam,« razlaga. Več

  • Borut Mekina

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Janša in Janković sta korupcijsko obremenjena

    Po akciji protikorupcijske komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča leta 2012, s katero je ta preverila razliko med prihodki in odhodki na bančnih računih takratnih voditeljev političnih strank, je nastal eden najpomembnejših dokumentov desetletja. Tudi zaradi preiskave, med katero se je izkazalo, da tedanji predsednik vlade Janez Janša ne more pojasniti izvora svojega premoženja, je padla njegova vlada, Janša, ki je do tedaj igral vlogo skromnega politika, ki mu sistem meče polena pod noge, pa se po razkritju dvoličnosti politično ni več povsem pobral. Več

  • Borut Mekina

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Odletela bo še ena kura

    Življenjska zavarovalnica NLB Vita, katere lastnici sta slovenska NLB in belgijska banka KBC (vsaka ima v lasti polovico), je lansko leto končala z rekordnim čistim dobičkom. Bilo ga je 8,3 milijona evrov. NLB se v letnih poročilih z njo še lahko hvali, a ne več dolgo. Že v kratkem bo evropska komisija od banke zahtevala prodajo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

    Margarethe von Trotta: Po padcu Berlinskega zidu smo priborjeno svobodo spremenili v zabavo. Napaka.

    Margarethe von Trotta (1942) velja za najboljšo nemško povojno filmsko režiserko, v svetu pa za vodilno feministično ustvarjalko. Poklicno pot je začela kot igralka v nekaterih zdaj že legendarnih nemških filmih tako imenovanega novega vala, nato pa se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi sama poskusila v režiji in pisanju scenarijev. Posnela je skoraj dvajset celovečernih filmov, za katere je prejela najpomembnejše filmske nagrade. Iz njenega opusa smo si v Sloveniji nazadnje ogledali film o filozofinji Hanni Arendt in njenem delu o Adolfu Eichmannu. Z Margarethe von Trotta smo se pogovarjali v Gorici, kjer so ji na Filmskem festivalu Sergia Amideija podelili nagrado za življenjsko delo. Prejela jo je, ker je s filmskim delom dokazala, »da si prizadeva za inovacije v vsebini in pri poglabljanju aktualnih tem, s še posebnim poudarkom na ženskih likih na podlagi analize njihovih globokih psihičnih vzgibov,« je zapisala žirija. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Politika

    Andrej Bertoncelj, minister za finance: Vse analize kažejo, da je v Sloveniji delo preveč obremenjeno z davki

    Andrej Bertoncelj (1957), ki je bil do imenovanja za ministra širši javnosti neznan, saj je menedžersko kariero gradil v Leku – bil je predsednik družbe Lek USA –, sodi v ožjo ekipo premiera Marjana Šarca. Na položaj je bil imenovan na priporočilo Vojmirja Urlepa, svetovalca v premierovem kabinetu. Poleg tega, da je dve desetletji delal v menedžmentu, se je zadnja leta preizkušal tudi kot profesor na primorski univerzi – doktoriral je iz prevzemov –, a njegova močna stran naj bi bila praksa, pravi. Prakso, tako je videti, res obvlada. Bertoncelj je minister, ki ve, kaj mora reči sogovorniku, da ga ne razburi. Če govorimo o Mladini, je to trditev, da je treba kapitalu pristriči peruti. Za finančnega ministra je takšna empatija sicer pohvalna, vendar to seveda še ne pomeni, da gredo tudi njegovi reformni predlogi v tej smeri. Več

  • Borut Mekina

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Politika

    Priložnost za elito

    Boj za najnižje plače je boj za preživetje. Za človekovo dostojanstvo in za kolikor toliko normalno zadovoljevanje osnovnih potreb. Boj za najvišje plače pa je navadno zgolj boj za status in ugled ter na drugi strani povzroča revščino. Družba, v kateri se ugled meri z višino plače, je tudi družba revnih. Zdaj je tako: številni iz najbolje plačanih poklicnih skupin, od županov, zdravnikov, tožilcev, sodnikov pa vse do poslancev, revizorjev in drugih funkcionarjev, ki z golim preživetjem nimajo težav, so zaradi povišanja minimalne plače in zaradi decembrskega dogovora med vlado Marjana Šarca in sindikati javnega sektorja užaloščeni in prizadeti. Njihovi predstavniki že od februarja pošiljajo dopise in pozive, obiskujejo kabinet predsednika vlade in pristojno ministrstvo za javno upravo v želji, da bi jim vladajoča koalicija popravila »plačna nesorazmerja«. Želijo si višje plače, zato da bi se povečale razlike med njimi in preostalimi, slabše plačanimi državnimi uradniki. Več

  • Borut Mekina

    8. 7. 2019  |  Družba

    Dr. Maja Rus Makovec: Doživeli smo poplavo duševnih motenj

    Duševno zdravje vsakega od nas in vseh skupaj je relativna stvar. Vsak ima o tem svoje mnenje, najpogosteje celo kontradiktorno: Včasih smo že vsi nori, drugič so nori vsi ostali. Kako pa je z duševnimi motnjami v resnici in s čim se sooča slovenska psihiatrija, kakšne trende ugotavljajo zdravniki in kdaj za nekoga lahko uradno rečemo, da je depresiven, je za novo izdajo MLADINA INTERVJU 2019 spregovorila dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka, ki se je v preteklosti ukvarjala predvsem z zdravljenjem odvisnosti od alkohola, danes pa je predstojnica centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki ter profesorica psihiatrije na ljubljanski medicinski fakulteti. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

    V Levici grozijo z odhodom iz manjšinske vlade. V NSi pa si že manejo roke.

    Če bi šlo vse po načrtu, bi bili to leto priča revoluciji. Že čez nekaj dni bi moral parlament z novelo zakona ukiniti študentske servise in njihovo dejavnost prenesti na zavod za zaposlovanje. Prejšnji mesec bi parlament moral omejiti provizije pri nepremičninskem posredovanju. Julija bi moral parlament omejiti največji dovoljeni delež agencijsko posredovanih delavcev v nekem podjetju s 25 na 10 odstotkov. Temu bi moral slediti prenos nekaj sto zemljišč, primernih za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj iz slabe banke na republiški stanovanjski sklad. Jesen bi morala biti še bolj reformno obarvana. Več