Borut Mekina

  • Borut Mekina

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    V tretje gre rado

    Leta 2004 je John Perkins, nekoč glavni ekonomist pri ameriškem svetovalnem podjetju Main, objavil avtobiografsko knjigo z naslovom Izpovedi ekonomskega morilca. V knjigi, ki je kmalu postala svetovna uspešnica, je opisal metode, s katerimi so si v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih ameriške korporacije v sodelovanju z domačo državno administracijo podjarmile nerazvite države – od Indonezije do Paname. Scenarij je bil vsepovsod podoben: velika ameriška podjetja, korporacije, kot so Bechtel, Halliburton, Chevron, so si sprva za cilj izbrala nemočno državo iz tretjega sveta, bogato z naravnimi viri. Tej državi so ameriške banke, ali še bolje Svetovna banka, odobrile ogromna »razvojna« posojila. Ta pa niso bila izplačana neposredno državi, ampak ameriškim korporacijam, ki so tam začele graditi infrastrukturo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    »Število zdravnikov lahko podvojimo, pa izzivov, ki jih pred nas postavlja demografija, ne bomo rešili«

    Za zdravje ne skrbijo le zdravniki, ampak še številni drugi zaposleni v zdravstvu; med njimi so to predvsem medicinske sestre, katerih predlogi in ideje pa so bili v zadnjih letih preslišani. Njihova glasnica v Sloveniji je dr. Brigita Skela Savič, goreča zagovornica uveljavitve zdravstvene nege kot samostojne stroke. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo, ki je bila nato na njeno pobudo poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Brigita Skela Savič je danes predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa je strokovnjakinja s področja zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege. Ima zanimiv predlog: težav z zdravstvom zdravniki, četudi se njihovo število podvoji, sami ne bodo zmogli rešiti. Če ne bodo na pomoč poklicali medicinskih sester. Več

  • Borut Mekina

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Reforma, zaradi katere politiki padajo

    V petek, 24. januarja, na dan, ko je Marjan Šarec sprejel odločitev o umiku s funkcije predsednika vlade, je v njegov kabinet prišlo pismo s finančnega ministrstva. Pod malce nenavadni dopis, ki je že izkazoval porušeno zaupanje med premierom in njegovim finančnim ministrom, so se poleg Andreja Bertonclja v protestni maniri podpisali vsi državni sekretarji. Zapisali so, da ministrstvo za finance nasprotuje uzakonitvi t. i. bianco menice, določbe v noveli zakona o zdravstvenem zavarovanju, v skladu s katero bi morebitno pomanjkanje denarja v javni zdravstveni blagajni moral pokriti državni proračun. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Marjan Šarec: »Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«

    Razlogov za padec vlade ni, sem rekel pred štirinajstimi dnevi. Razlogov ni, če bomo delali tako, kot je treba. A že na začetku mandata sem imel težave s stranko SAB, ko je šlo za pokojnine, in že takrat je bilo vprašanje, ali nas bo 43 ali 38. Potem pa so bile ves čas takšne in drugačne turbulence. Vprašanje obstoja te vlade je bilo ves čas v zraku, kar pa za manjšinsko vlado ni najbolje, ker je takšna vlada že v osnovi šibka. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Luka Mesec: »Nasproti nam je stala stara politika, ki ji je bilo figo mar za dogovore«

    Ta vlada se je sesula sama vase, ker so Šarca začeli zapuščati njegovi ministri, na čelu z Bertoncljem. Takoj za njim je odšel Šarec. Trditve, da naj bi k njegovemu odstopu prispevalo to, da sem mu pred kratkim na povabilo za kavo odgovoril, da se moramo v stranki pogovoriti, kako naprej, in da se oglasim v kratkem, nihče ne more jemati resno. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Politika

    Dejan Židan: »Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«

    Imam tudi izkušnjo s Pahorjem in Bratuškovo kot predsednikom in predsednico vlade. Vsak od njih je bil drugačen, nobeden pa ni s predsedniki koalicijskih strank komuniciral ali se z njimi usklajeval tako malo kot Šarec. Več

  • Borut Mekina

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Poslanci, nehajte se sprenevedati

    Velika in pomembna politična vprašanja navadno razcepijo slovensko družbo. Za že 16 let trajajoče odpravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa to ne velja. Pri tem so volivci že precej poenoteni, veliko bolj kot denimo politične stranke. Agencija Ninamedia je prejšnji teden opravila telefonsko anketo in v njej 700 anketirancev vprašala, ali podpirajo vladni predlog, da se dopolnilno zavarovanje prenese nazaj na javno zdravstveno blagajno. Kar 66,2 odstotka jih je odgovorilo, da predlog podpirajo, le 16,4 odstotka pa se z zamislijo ni strinjalo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Jože Baša

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Družba

    Andrej Trampuž, infektolog iz prestižne berlinske bolnišnice: »Privatizacija zdravstva je pot v pekel«

    Andrej Trampuž je eden od v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov. Kmalu po specializaciji v Ljubljani je 15 let delal v Švici, nato je bil tri leta zaposlen na kliniki Mayo v ZDA, zadnja leta pa vodi infekcijski oddelek v največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu in svojo fundacijo Pro-Implant, prek katere svetuje drugim zdravnikom pri zapletih z implantati. Trampuž ob obiskih v Sloveniji pogosto opisuje svoje izkušnje z različnimi zdravstvenimi sistemi po svetu. Te so sedaj spet aktualne, saj naj bi slovenski poslanci konec tega meseca končno ukinili komercialno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi česar pa se krepijo tudi nasprotne pobude. Tako je denimo minuli teden NSi v sodelovanju z zdravniško zbornico v parlamentarni postopek vložila »interventni« zakon, s katerim bi izenačili javne in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Trampuž je prepričan, da je to napačna pot. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Ali policija tudi v Sloveniji računalniško prepoznava vaše obraze?

    Družbeni aktivist Domen Savič je prejšnji teden na blogu razkril, da slovenska policija že od leta 2014 uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Za potrebe policije naj bi jo bilo tega leta razvilo celjsko podjetje Cent Si predvsem zaradi identifikacije fotorobotov, pri čemer naj bi policija program uporabljala na lastni evidenci fotografiranih oseb. Tudi nam so s policije odgovorili, da orodje, »ki ga imamo, uporabljamo kot pripomoček pri delu oziroma kot pripomoček pri kriminalističnih preiskavah, da na podlagi izdelanega fotorobota ali ustrezne sporne fotografije (fotografija storilca) v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze«. Več

  • Borut Mekina

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Rogličeva »davčna oaza«

    Monako je mestna državica na francoski rivieri, ki meri le dva kvadratna kilometra. Ima pa, vsaj na prvi pogled, velik problem. Na teh dveh kilometrih se gnete že 38 tisoč prebivalcev. Nobena druga država na svetu ni tako gosto poseljena in temu primerna je tudi cena. Cena kvadratnega metra stanovanja v Monaku je tudi najvišja na svetu, več kot 40 tisoč evrov. Sicer ima v povprečju Monako 300 dni sonca in lep razgled na Sredozemsko morje. Ampak to seveda ni razlog, zaradi katerega je Monako tako draga in priljubljena lokacija. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Prodaja Gorenja na Kitajsko ni nekaj, na kar bi bila država lahko ponosna

    Kitajsko podjetje Hisense, ki je lani prevzelo Gorenje, je družba, za katero seveda stoji, jo podpira in spodbuja kitajska država. Natančneje, za njim stoji osemmilijonsko mesto Qingdao iz province Shangdong, ki ima v lasti največji, 40-odstotni delež družbe. Ko so v mestu leta 1969 podjetje ustanovili, se je to imenovalo »Qingdao, tovarna radiev številka dve« in je imelo trideset zaposlenih, ki so ročno sestavljali radijske naprave z imenom »Rdeča lanterna«. Poleg Hisensa je Kitajska v Shangdongu načrtno ustanovila še druga danes globalna kitajska podjetja, v katerih izdelujejo belo tehniko, kot sta Haier ali Aucma. Kar seveda vse priča o premišljeni, državni strategiji. Več

  • Borut Mekina

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Socialne goljufije!

    Celo predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih mesecih, v času javne razprave o odpravljanju dodatka za delovno aktivnost, večkrat poudaril, da je v Sloveniji »ogromno« zlorab socialnih pravic. »Se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima na računu v tujini več sto tisoč evrov, v Sloveniji dobi otroški dodatek, ker se mu v premoženje štejejo le obresti v višini 2000 evrov?« je Šarec septembra upravičeval reformo socialnih transferjev. »Zlorabe socialnih transferjev nam vzamejo kar nekaj denarja in z njim bi lahko zgradili kar nekaj domov za ostarele,« je navedel. Več

  • Borut Mekina

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Lakaji davčnih piratov

    Slovenija je samostojna in suverena država. A to je veljalo le do trenutka, ko so ZDA od nje zahtevale, naj na podlagi prirejenih dokazov in s sprevrženo argumentacijo podpre napad na Irak. Tedaj je Slovenija »skočila«, pozabila na vse svoje proslave državnosti in velike besede in se brez razprave v parlamentu priključila koaliciji »voljnih« držav. Ta sramotni dogodek, katerega posledice čutimo skupaj s celotno Evropo še danes, se je zgodil leta 2003, ko se je naša država s podpisom tako imenovane vilenske izjave priključila skupini vzhodnoevropskih držav, ki so podprle ameriški napad na Irak, češ da ima ta orožje za množično uničevanje. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Sibylle Berg: »O kakšnem napredku govorimo, če imamo še vedno ljudi, ki verjamejo, da je zemlja ploščata?«

    Nemško-švicarska pisateljica Sibylle Berg (1962) slovi kot avtorica, ki zna zaobjeti duha časa. Prvič ji je to uspelo leta 1997 s knjigo Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, ki smo jo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Zaradi njenega posebnega sloga knjige založniki sprva niso hoteli izdati, nazadnje pa je postala uspešnica. Označena je bila za glas nove, razočarane generacije. Po letu 1997 je Bergova napisala še 13 romanov in 25 dram, postala je profesorica dramaturgije, je redna kolumnistka pri nemškem tedniku Spiegel in začetnica različnih pobud. Njen zadnji roman nosi naslov GRM – Brainfuck. Spet je aktualen in spet na vrhu najrazličnejših lestvic. Ne po naključju. V njem opisuje svet, v katerem so bogati sloji skorajda zmagali v vojni proti revnim. V knjigi, ki jo je napisala po letih raziskovanja in intervjujev z izvedenci z različnih področij, opisuje brezupno, a povsem mogočo usodo angleškega mesta Rochdale, kjer ima oblast popoln nadzor nad ljudstvom. Rochdale bi bil lahko naša prihodnost, svari Bergova. Več

  • Borut Mekina

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Hrvaška se zahvaljuje Toninu

    Ko so se na začetku tega leta v Knovsu, parlamentarni komisiji za nadzor tajnih služb, odločili za preiskavo incidenta iz leta 2015, ko je hrvaška obveščevalna služba posnela pogovor med zaposleno na MZZ Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk opozoril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si Hrvaška želi prav to. To so značilni balkanski triki, ki jim Slovenija ne sme nasedati.« Več

  • Borut Mekina

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Kamniška zveza

    Šmarca je majhno, obcestno naselje v Kamniku. V krajevni skupnosti živi okoli 1500 občanov. Vas ima cerkev, športno društvo in seveda tudi prostovoljno gasilsko društvo. Med občani Šmarce je dandanes najbolj znan predsednik vlade Marjan Šarec, med gospodarskimi družbami, ki imajo v Šmarci svoje mesto, pa je najpomembnejša Menina. Menina je podjetje svetovnega slovesa, v katerem izdelujejo krste. V francosko-italijanskem, ameriškem, avstrijskem ali nemškem dizajnu jih prodajajo po vsej Evropi. Kakšen poznavalec lokalnih razmer bi si celo upal reči, da prenekateri starši iz Šmarce pomislijo, da bi bilo zaradi bližine tovarne Menina morda dobro, če bi imel sin lesarsko izobrazbo. Več

  • Borut Mekina

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    SDS z »napako« na jumbo plakatih: Kučan s »4779 evri prvorazredne pokojnine«

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, hčerinska organizacija SDS, je na več mestih po državi nalepilo jumbo plakate, na katerih nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu očita skoraj pet tisoč evrov pokojnine. »Vsi smo zaslužni za osamosvojitev,« piše na plakatih, »4779 evrov prvorazredne pokojnine pa ima samo Milan Kučan.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Politika

    Naj naše največje energetsko podjetje še naprej stavi na nafto ali naj preklopi na biodizel?

    Peter Novak, dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, je eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Na vprašanje, kakšna bi morala biti vloga Petrola v Sloveniji, odgovarja jedrnato: »Kot največja slovenska energetska družba bi moral voditi tranzicijo k nizkoogljični družbi. Dolgoročno bi moral doma razvijati tehnologije, ki bi omogočale energijsko neodvisnost.« O tem, da je zelena barva barva prihodnosti, sicer ni dvoma. Tudi evropska komisija na tem področju napoveduje velike nove spodbude, ki jih že doslej Slovenija ni zmogla izkoriščati. Se pa zaplete pri podrobnostih, kako to prihodnost doseči. Zdaj že bivša uprava Petrola z menedžerjem leta Tomažem Berločnikom na čelu si je zeleno prihodnost predstavljala v obliki nove eko poslovne stavbe, posejane z rastlinjem in drevesi, na drugi strani pa z veliko širitvijo mreže bencinskih servisov na območju bivše Jugoslavije. A tudi Novak meni, da je to napaka. Več

  • Borut Mekina

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Banka Slovenije ni problem!

    Na avstrijskem Koroškem, v oddelku številka 11 tamkajšnje deželne vlade Natascha Wagner opravlja poklic, kakršnega v Sloveniji ne poznamo. Ne zgolj, da ga ne poznamo, marsikdo v Sloveniji bi verjetno celo rekel, da je poklic, ki ga opravlja Natascha Wagner, neprimeren, neustaven in v nasprotju z direktivami EU o svobodni gospodarski pobudi. Natascha Wagner je namreč v deželni vladi na avstrijskem Koroškem pristojna za odobravanje državnih posojil. Opravlja poklic, ki tam obstaja že več kot 50 let – nam je zaupala. Če bi živeli na avstrijskem Koroškem in bi hoteli rešiti stanovanjsko vprašanje, ne bi šli v banko, ampak najprej k Nataschi Wagner. In čeprav je kaj takšnega v Sloveniji nepredstavljivo, je to na Koroškem povsem normalna, vsakodnevna praksa. Wagnerjeva v avstrijski deželi, kjer živi pol milijona duš, na leto odobri približno 2000 državnih posojil, namenjenih novogradnji ali prenovi stanovanja. So leta, ko na Koroškem večina novih hiš zraste z državnimi posojili. Več

  • Borut Mekina

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Račun za Janša TV

    Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Zdravko Počivalšek, gospodarski minister: Delamo v smeri, da bi ustanovili novo družbo, novo Adrio

    Doma ima kmetijo, deset hektarjev zemlje, tri hektarje gozda, sedem hektarjev travnika, dve kobili in telici, dva traktorja in dve kosilnici. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prizemljen minister, kar je kvaliteta, ki je v zadnjem času v slovenski politiki v modi, in kar je bil verjetno tudi razlog, zaradi katerega je septembra postal predsednik stranke SMC. SMC v javnomnenjskih anketah sicer ne kaže najbolje, ima pa sedaj s Počivalškom gotovo boljše možnosti, da si popravi rejtinge. Na vsaj dveh področjih bo lahko Počivalšek v prihodnosti dokazal svoje sposobnosti. Eno področje je področje slovenskega letalstva, ki je s stečajem Adrie pristalo na dnu. Drug projekt pa je rešitev slovenske živilskopredelovalne industrije, ki je postala ujetnica usode prodanega Mercatorja. To pa sta bili tudi dve glavni temi, o katerih smo z ministrom želeli govoriti. Več

  • Borut Mekina

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Pahorjev sin ima delo 

    Načeloma ni nič narobe, če zdravnikov sin postane zdravnik, odvetnikov sin pa odvetnik. Drugače je v politiki, kjer v naših krajih po propadu avstro-ogrske monarhije oblast ni več dedna in tako ni več mogoče, da bi sin predsednika države neposredno postal predsednik države. Ravno tako kot ni več sprejemljivo, če politikov sin postane politik, še posebej, če mu politično pot tlakujejo starši – namesto da njegove voditeljske kvalitete prepozna demos. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Tomaž Mastnak, osamosvojitelj in sociolog: Če bi demokracija delovala, bi omejila moč velekapitala

    Tomaž Mastnak (1953) je vedno znal najti nevralgično točko oblasti. V sedemdesetih je bil obsojen zaradi kritičnih zapisov o cerkvi pod komunizmom, v osemdesetih je zaradi njega oblast zaplenila revijo, ki jo držite v rokah, kritičen je ostal tudi ob osamosvojitvi in potem do hitenja v Evropo, ki jo je primerjal z evtanazijo. Akademsko se je največji del kariere ukvarjal z zgodovino politične in družbene misli. Recimo z razmerjem med Evropo in islamom, v zadnjem času pa z razmerjem med liberalizmom in fašizmom. Temu nadaljevanju bo posvečena tudi njegova nova knjiga, ki je tik pred izidom, z naslovom Črna internacionala. Mastnak je bil do nedavnega znanstveni svetnik na Filozofskem institutu Znanstvenoraziskovalnega centra (ali ZRC) SAZU, živel pa je v ZDA, kjer je raziskoval ali predaval na vrsti ameriških univerz, vse do Princetona, kjer sedaj končuje kariero. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih, od brexita, Trumpa do vojne v Siriji, ki danes zaznamujejo Evropo. Več

  • Borut Mekina

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Za Hrvaško v Schengenu

    Nacionalni interes seveda obstaja. Tudi v zvezi s Hrvaško. Slovenska politična elita bi ta interes lahko zavarovala takrat, ko je de facto hrvaški državi – recimo njenim pokojninskim skladom – prodala slovensko živilskopredelovalno industrijo, Žito in Drogo ter seveda trgovino, Mercator. S tem je ogrozila dolgoročno samooskrbo Slovenije s hrano in vzela velik kos obetov za prihodnost vsem, ki živijo od kmetijstva, hrvaškim predelovalcem hrane pa v Sloveniji zagotovila konkurenčno prednost. Ampak ne. Gostilniške razprave je veliko lažje zanetiti – in pridobiti srca ljudi na svojo stran –, če Hrvaško blokiramo pri vstopu v schengensko območje. Ker je to, betonski blok na meji, veliko oprijemljivejša zadeva. Več

  • Borut Mekina

    21. 10. 2019  |  Politika

    Kdo je izdal tajno agentko?

    Razkritje tajnega podatka – to je tudi identiteta zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) – je kaznivo dejanje, če seveda takšno razkritje ni v javnem interesu. Zaradi razkritja identitete njihove zaposlene Nataše Hribar in zaradi izdaje tajnih podatkov je zato minuli teden Sova vložila ovadbe. Kot je povedal njihov direktor Rajko Kozmelj tudi v ta teden objavljenem intervjuju v Mladini, so na agenciji »v zadnjih dneh na agenciji zbrali vse dokaze, ki smo jih lahko, in smo zoper znane in neznane osebe tudi vložili kazensko ovadbo.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Direktor Sove: Pri arbitraži nekateri subjekti v Sloveniji po naročilu in plačilu iz tujine delujejo proti interesom države

    Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več

  • Borut Mekina

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Pahorjevi moški 

    Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos. Več

  • Borut Mekina

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    SDS v lovu na ljubice

    Domišljijo na desnici je ta mesec razplamtel primer N. H., v rumenih medijih predstavljene kot »Lepe N.«, domnevne ljubice Marjana Šarca, ki naj bi ji v slepi zaljubljenosti že večkrat uredil službo, zdaj celo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA). A ta slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva izgubljeni kompas največje opozicijske stranke in ljubezenske težave njihovih politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«. Več

  • Borut Mekina

    11. 10. 2019  |  Politika

    Glosa: Rekonstrukcija Šarčeve ljubezenske afere

    Dan se je že prevešal v noč, na Kolodvorski je napetost pred snemanjem nove oddaje Hri-Bar naraščala, mafijski šef Don Corleone je bil na svojem položaju, v studio so vstopile nalašč za ta trenutek izbrane lepotice v večerni toaleti. Med njimi je počasi proti baru hodila tudi N.H. Njena svetla pričeska je valovala v enakomernem gibanju in jasno je, da nog ni skrivala. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    Janez Kocijančič, nekdanji direktor Adrie: Ne drži, da je tujec vedno boljši lastnik od domačega

    Janez Kocijančič (1941) je v poosamosvojitvenem obdobju v javnosti znan predvsem kot športni funkcionar, kot dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in še prej, v sedemdesetih, v času največjih uspehov slovenskih smučarjev, kot predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pred tem pa je svojo gospodarsko kariero posvetil Adrii Airways, ki jo je vodil 11 let, od leta 1982 do 1993. Vrhunec politične kariere je dosegel že leta 1973, ko je bil minister v vladi Staneta Kavčiča. V poosamosvojitvenem obdobju je vodil Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), do leta 1997, ko ga je na položaju nadomestil Borut Pahor. Danes je svetovalec v pokoju, na vrhu ene od stolpnic TR3 v Ljubljani. Več