Borut Mekina

  • Borut Mekina

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Politika

    Prava smer

    Vlada Roberta Goloba ima pravilno usmeritev, ne »vleče je na desno«, napredek je opazen, pravi Lidija Jerkič, prva slovenska sindikalistka, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Z vidika sindikatov, delavcev in konec koncev tudi državljanov je premik na boljše očiten,« razlaga. Kako, jo vprašamo, kje to vidi, kako lahko to dokaže? »Enostavno,« odgovarja, »vprašanja, ki jih ta vlada odpira, so pomembna in rešitve, ki jih v vladi predlagajo, so prijaznejše do splošne populacije ali večine državljanov kot pa elite. Odnos do socialnega dialoga je boljši. Vključenost široke javnosti, tudi nas, sindikatov, je v postopke priprave predpisov boljši, kot je bil v preteklosti. Predvsem pa v sindikatih zaznavamo njihovo iskreno željo, da bi z nami imeli dialog.« Lidija Jerkič, ki je v zadnjih štirih letih sodelovala z vladami Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, pravi, da je na tej njeni lestvici ekipa Roberta Goloba na prvem mestu.

  • Borut Mekina

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Družba

    Novinarje Večera bodo tokrat posodili mariborskemu županu

    Pri Večeru je zaposlenih 53 novinarjev in urednikov z več desetletji delovnih izkušenj. Njihovega nakopičenega znanja, pomembnega za identiteto Štajerske in tudi za razvoj države, ni mogoče nadomestiti, niti z umetno inteligenco ne, se pa kljub temu zdi, da so v Mariboru vse bolj nadležna skupnost, katere največja vrednost so nepremičnine, v katerih tipkajo, ali pa njihov molk.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Danilo Türk / »Mirovniki so na Bližnjem vzhodu tarče napadov. To so razmere, v katerih je treba iskati pot do miru.«

    Dr. Danilo Türk je verjetno najpomembnejši slovenski diplomat. Na mednarodnopolitičnem področju je med letoma 2000 in 2005 dosegel najvišjo stopničko med sovrstniki, ko je postal politični svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, znotraj Slovenije pa je seveda vrh dosegel leta 2007, ko je postal predsednik republike. Tretji njegov najpomembnejši državotvorni prispevek pa je prvi domači učbenik mednarodnega prava, ki ga je izdal leta 2007. Težko si je predstavljati suvereno državo, ki se zaradi svoje majhnosti venomer sklicuje na norme mednarodnega prava, ne da bi imela svoj učbenik. Türk je danes še vedno aktiven politik, po svetu potuje večinoma v svojstvu predsednika Madridskega kluba, združenja bivših predsednikov, od lani pa sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu svetuje pri učinkovitem multilateralizmu, ukvarja se torej z reformo OZN.

  • Borut Mekina

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    NSi in Hajdinjak / Paradoks stranke, ki se zavzema za umik države iz gospodarstva

    Valentin Hajdinjak, ki je ta teden odstopil s položaja direktorja Darsa, je tja prišel brez vsakršnih vodstvenih ali delovnih izkušenj, ki bi ga kvalificirale za delo v takšni družbi. Nikoli ni vodil kakšne družbe, odkar je zapustil šolske klopi, je zasedal različne položaje v stranki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oziroma njeni naslednici, Novi Sloveniji (NSi). Kar 20 let je bil strankin tiskovni predstavnik, vmes je na ekonomski fakulteti diplomiral s temo Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo in nazadnje postal podpredsednik NSi.

  • Borut Mekina

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Plačan v Izraelu II. / Tudi poslanec Breznik na misiji 

    Poslanec SDS Franc Breznik je na družabnih omrežjih objavil potopisna poročila z obiska v Izraelu. Iz njih razberemo, da se je udeležil »strateškega obiska« te države, za koordinacijo je poskrbela njena vojska, potovanje je plačala organizacija ELNET in med njim se je poslanec skupaj z drugimi povabljenimi na terenu seznanil s posledicami zadnjega Hamasovega napada na Izrael.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Dušan Mes / »Obljubljam, da bo po letu 2026 vse boljše. Spremembe bodo velike.«

    Dušan Mes je generalni direktor Slovenskih železnic od leta 2012, na tej funkciji je torej že 11 let. Pravkar teče njegov tretji mandat, kar je izjemen dosežek, saj njegovi predhodniki na čelu Slovenskih železnic navadno niso preživeli niti dveh let. Mes, ekonomist po izobrazbi, je karierni vzpon doživel v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil imenovan v Casino Portorož, kasneje pa je poskušal tudi reševati SCT. V primeru Slovenskih železnic je bil sicer precej uspešnejši, saj mu je uspelo doseči sporazum s sindikati in zmanjšati zadolženost železnic. Je pa tudi res, da je vodenje železnic prevzel v trenutku, ko so investicije v železniško infrastrukturo postale ena najpomembnejših državnih prioritet.

  • Borut Mekina

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Politika

    Plačan v Izraelu / Poslanec Vrtovec na solidarnostni misiji

    Poslanec NSi Jernej Vrtovec je minuli teden v družbi še nekaterih poslancev iz držav EU obiskal Izrael, kjer se je, kot je sporočil, »seznanil z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael«.

  • Borut Mekina

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Politika

    Mafija na slovenskih avtocestah 

    Nedavno se je na Mladino obrnil češki državljan, po poklicu profesor na eni od njihovih tehniških fakultet, z željo, da bi z nami delil »grozljivo izkušnjo«, ki jo je doživel na slovenski avtocesti. Prepričan je namreč, da slovenske avtoceste obvladujejo kriminalne združbe, ki izkoriščajo tujce v nesrečah, o čemer pa slovenska javnost ne ve veliko. Kaj se mu je zgodilo? Lani junija se je s svojim avtom znamke Ford Mondeo peljal v Ljubljano na poslovno srečanje. Ko je vstopil v Slovenijo, se je ustavil na počivališču in kmalu za tem so se začele težave z avtomobilom. Avto je ustavil na odstavnem pasu, in kot velevajo pravila, je poklical češko službo za asistenco, od tam pa so mu sporočili, da bodo kmalu poslali pomoč in vozilo odpeljali na pooblaščen Fordov servis. Njegovo vozilo sta zavarovala policija in Darsovo vozilo.

  • Borut Mekina

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Družba

    Slovenska različica bratomorne vojne

    Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …

  • Borut Mekina

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Politika

    Zmaga kapitala

    Minuli teden bi morala vlada obravnavati novelo zakona o delovnih razmerjih, včasih imenovano tudi mala delavska ustava. V njej so namreč zapisane vse pravice šibkejšega dela v razmerju delavec–delodajalec, to je zaposlenih. Po letu dni pogajanj in usklajevanj med sindikati, delodajalci ter ministrstvom za javno upravo, ministrstvom za finance ter ministrstvom za delo je želel minister za delo Luka Mesec zakonski osnutek končno poslati na vlado. A mu je predsednik vlade Robert Golob pokazal rdeči karton. Na sestanku, kjer bi se koalicija morala dogovoriti o zadevah, ki jih bo vlada obravnavala na naslednji vladni seji, se je premier postavil na delodajalsko stran, ki si je ves čas prizadevala, da do zakonskih sprememb ne bi prišlo, pri čemer je pravila socialnega dialoga tudi zlorabljala. »Predsednik vlade je pokleknil in se v celoti postavil na stran delodajalcev in kapitala,« je dan za tem javno dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Dodal je, da je ob tem s prstom pokazal sindikatom, kako je treba ravnati, če želiš biti uspešen pri pogajanjih s to vlado, oziroma »ne trudite se z dialogom, če vidite, da pri meni zaleže samo izsiljevanje«.

  • Borut Mekina

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Idealni svet po željah kapitala

    – Iz delovnega časa se izključi odmor. Iz delovnega časa se izključijo tudi priprave na delo.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Peter Sloterdijk / »Šele če lahko rečeš ne, ja nekaj pomeni«

    Peter Sloterdijk (1947) je eden najpomembnejših filozofov današnjega časa. Njegovo najbolj znano delo, Kritika ciničnega uma, ki je v Nemčiji izšla leta 1983, je najbolj prodajano filozofsko delo v nemškem jeziku po drugi svetovni vojni. V njem je na 1000 straneh, ob 200-letnici Kantove Kritike čistega uma, cinično kulturo razglasil za vladajočo obliko duha. Cinik je zanj oblika moderne, nesrečne, napačne in bankrotirane zavesti. Ko je knjigo izdal, je bil prepričan, da je cinizem dosegel svoj vrh, ni pa si predstavljal, da se bo v naslednjih 40 letih ta praksa še bolj razširila, je dejal ta teden v Ljubljani, na festivalu Indigo, kamor je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom na temo resnica, ki ga je organiziral Goethe Institut. Sloterdijk in Žižek sta na neki način pripadnika dveh različnih filozofskih struj. Žižek ostaja zvest kritični teoriji, torej Adornu, pa pred njim Heglu in seveda Lacanu ter tako naprej. Sloterdijk, ki je kritično teorijo razglasil za mrtvo, pa je bolj ljubitelj Nietzscheja oziroma tiste konservativne filozofske prakse, ki se po navdih venomer vrača v staro Grčijo. A vendarle, kot je bilo vidno tudi v ljubljanski debati, med njima obstaja veliko spoštovanje. Konec koncev Žižek večkrat ponovi, da bi Sloterdijka seveda poslal v gulag. Torej v stalinistično koncentracijsko taborišče. A bi hkrati uredil, da bi Sloterdijk ob nedeljah tam dobil dve porciji juhe. Kar je velik kompliment.

  • Borut Mekina

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Prihaja digitalni družinski zdravnik

    Ena najpogostejših pripomb, ki jih v zadnjem času slišimo od družinskih zdravnikov, je, da postajajo zgolj administrativni delavci. Ta občutek se pri njih razrašča tudi zato, ker hodijo pacienti k njim predvsem po recepte in z že izdelanimi prepričanji ter izpiski iz Googla. A ta razmah amaterske medicine, ki jo je spodbudil internet, želijo po nekaterih zdravstvenih domovih in na ministrstvu za zdravje obrniti sebi v prid po načelu, če ste pacienti že tako pametni, pa postanite zdravniki tudi vi. Ne bo se povečala le avtonomnost medicinskih sester, ampak tudi avtonomnost pacientov.

  • Borut Mekina

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo je nova ministrica za zdravje? / Ne prihaja s figo v žepu 

    V skrajnem roku dveh mesecev si je po odstopu ministra za zdravje predsednik vlade izbral novo zdravstveno ministrico. To bo postala sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel (1971).

  • Borut Mekina

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Ekonomija

    Nemški ekonom lonec

    Prejšnji teden je pet inštitutov – štirje nemški in en avstrijski – predstavilo jesensko napoved gibanja nemškega BDP. Ti inštituti so še spomladi menili, da bo Nemčija letos imela skromno, 0,3-odstotno rast, zdaj napovedujejo, da se bo nemški BDP skrčil za 0,6 odstotka. »Najpomembnejši razlog je, da industrija in zasebna poraba okrevata počasneje, kot smo pričakovali spomladi,« je ob tem dejal Oliver Holtemöller z Inštituta za ekonomske raziskave v Halleju (IWH). Razlog za to naj bi bile rastoče obrestne mere, ki so prizadele predvsem gradbeništvo, pa seveda visoka inflacija, zlasti rast cen energije, zaradi katere se je znižala kupna moč prebivalstva. Tudi dolgoročne napovedi so za Nemčijo po novem zmernejše. V prihodnosti ekonomisti ne pričakujejo, da bi lahko dosegala visoko gospodarsko rast, predvsem zaradi demografskih sprememb oziroma krčenja delovne sile.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba

    Kako pravilno prevzeti podjetje

    V ljubljanski industrijski coni, v Stegnah, je približno sto zaposlenih v enem od tamkajšnjih visokotehnoloških podjetij zadnje leto zelo dobro skrivalo svojo poslovno skrivnost. Vse do prejšnjega tedna njihov generalni direktor – ime mu je Peter Kosin, prijazen možakar sicer – ni odgovarjal na naše telefonske klice ali elektronska sporočila. Ne zaradi menedžerske vzvišenosti, kot smo izvedeli prejšnji teden, ampak zaradi strahu, da bi javnost prehitro izvedela za njihov posebni načrt, na katerega so se pripravljali dobra tri leta, od katerega je bila odvisna usoda zaposlenih in katerega cena je znašala nekaj milijonov evrov.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika

    Napaka za napako

    Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Kje bomo rezali?

    Po ministrstvih, v vladnih službah in pri drugih proračunskih porabnikih vodilni te dni iščejo rezerve. Do konca meseca morajo vsi državni predlagatelji finančnih načrtov svojo porabo za prihodnji dve leti porezati za vsaj 4 odstotke, da bi, kot je zapovedala vlada, ostalo več denarja za rezerve. Odločitve niso povsod lahke. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se recimo bojijo, da jim bo zmanjkalo denarja za financiranje javnega potniškega prometa. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so zadolženi za najpomembnejši projekt Levice, rast gradnje neprofitnih stanovanj, so sicer za letos in še dve leti dobili po 25 milijonov evrov, a nič več kot to, zato iščejo dodatne vire. Za prihodnje leto so namreč načrtovali 50 milijonov evrov, nato pa 100 milijonov, namenjenih gradnji. Tudi na področju dolgotrajne oskrbe ustavljajo vse nove investicije; med njimi so domovi za ostarele.

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Počivalšek Janši malce zameri

    Janezu Janši je vlado v tretje uspelo sestaviti spomladi 2020 predvsem zaradi stranke SMC, ki jo je tedaj vodil Zdravko Počivalšek. Ta je, namesto da bi podprl predčasne volitve, raje sklenil koalicijo s SDS. Ker so v časniku Delo prejšnji teden objavili, da naj bi se bil Počivalšek spet aktiviral – po novem naj bi se ukvarjal z uvozom indijskih in filipinskih delavcev –, smo bivšega gospodarskega ministra poklicali in preverili še, ali mu je zaradi odločitev v preteklosti danes kaj žal.

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Zakaj nacionalizirati elektrodistribucijo?

    »Je prav, da država nakaže 21 milijonov Igorju Lahu na Ciper? Če se bosta vlada in ministrstvo za finance odločila za poplačilo malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, bosta s proračunskim denarjem napolnila žepe nekaterim zmagovalcem slovenske privatizacije,« smo lahko brali ta mesec. Ali pa: »Medtem ko v iskanju milijard za sanacijo po poplavah vlada že sprejema nove davke za državljane in podjetja, namerava še letos iz proračuna plačati do 185 milijonov evrov za konsolidacijo lastništva v petih elektrodistribucijskih podjetjih.«

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Kako do denarja iz podjetniških skladov?

    Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

  • Borut Mekina

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Družba

    Leti, leti šolska streha

    Neurje odkrilo streho litijske gimnazije, šola bo do nadaljnjega zaprta. Močan veter odkril streho osnovne šole. Neurje v Šmarju razkrilo osnovno šolo. Močan veter odnesel streho na šolah v Turnišču in Dobrovniku. Močan veter odkril streho novogoriške osnovne šole. Na OŠ Cankova je neurje uničilo skoraj celotno streho, poplavljene so učilnice, kabineti. Streha šole je letela po zraku kar 200 metrov. Ali pa: v Selnici ob Dravi veter odkril streho in jo vrgel čez cesto, zaradi tega je bila glavna cesta skozi kraj dalj časa zaprta. To je le nekaj medijskih poročil o nesrečah, ki so se v zadnjih nekaj mesecih zgodile po Sloveniji in v katerih je bila zaradi neurij, kot zakleto, uničena predvsem ali celo zgolj streha krajevne osnovne ali srednje šole.

  • Borut Mekina

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Ekonometrija iz gostilne

    Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.

  • Borut Mekina

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Politika

    So najpomembnejše zobne korenine?

    Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.

  • Borut Mekina

    8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Politika

    Od krize do krize

    Krize, ki jih bo očitno v prihodnosti še več, so najpogostejši razlog za izgubo zaupanja v institucije, za vzpon populizma, močnih voditeljev in slabih rešitev, razlaga politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. »V krizah namreč ljudje izgubimo osnovni globlji občutek varnosti in stabilnosti ter damo prednost enostavnim ter na videz učinkovitim in kratkoročnim rešitvam. To pa je pogosto povezano z iskanjem močne figure rešitelja, koncentracijo in krepitvijo oblasti, ki vodi v slabitev institucij ravnotežij in zavor.« In ko se te rešitve izkažejo za slabe ali pristranske, je lahko že prepozno, saj so neodvisne institucije že podrejene oblasti in neodvisne presoje in korekcije ni več, opozarja. Tudi če oblast ukrepa učinkovito in smiselno, koncentracija na dolgi rok uničuje neodvisno presojo, kritiko, konkurenco in vodi v negativno selekcijo.

  • Borut Mekina

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Politika

    Poštena obdavčitev

    Zadnja med državami, ki so se v Evropi odločile za dodatno obdavčitev tako imenovanih presežnih dobičkov, je Italija. Čez slab mesec bo njen parlament sprejel poseben zakon, vlada ga je že potrdila, na podlagi katerega bodo morale banke državi že za letošnje leto plačati davek v višini enega odstotka svoje bilančne vsote. V povprečju to pomeni, da bo država bankam odvzela dodatnih 10 odstotkov dobičkov. S tem želi Italija zbrati okoli 2,5 milijarde evrov, s katerimi naj bi pomagala tistim občanom, ki jih je rast obrestnih mer na kredite najbolj prizadela. Podobne ukrepe so sprejele že številne druge države v EU.

  • Borut Mekina

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Družba

    Ne besnenje narave, ampak besnenje profitov

    Mitja Zupan, gradbeni tehnik, zdaj sicer upokojenec, se je ob nedavnih poplavah spomnil dogodka iz svoje mladosti. Kot dijak srednje tehnične šole je okoli leta 1965 moral pripraviti seminarsko nalogo iz regulacije sotočja Savinje in Drete v Nazarjah. Ko je po arhivih iskal podatke za svojo nalogo, je presenetljivo odkril avstro-ogrsko karto iz leta 1902: »Stvar me je začela zanimati še bolj, ko sem ugotovil, da je karta del projekta, podobnega temu, kar se je pričakovalo od mene,« pravi. In nadaljuje: »Na kratko, tedanja avstro-ogrska stroka je že tedaj ugotovila, da je izliv Drete v Savinjo poplavno problematičen. Zato so našli tudi določene rešitve. In sicer zelo enostavne: naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dve razlivni polji.«

  • Borut Mekina

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Družba

    Je za rušilnost poplav kriv les?

    Kdor je obiskal poplavna področja, ni mogel spregledati kupov lesa, hlodov in plavja ob strugah rek. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki si je ogledal stanje na terenu, pravi, da v svojih 60 letih ob poplavah toliko naplavin še ni videl. »Lesa je res neverjetno veliko. Oguljena drevesa, hlodi. Tudi sam se sprašujem, od kod je to prišlo. Je bil les skladiščen ob rekah?« Zelo verjetno bodo ugotovitve ob analizah letošnjih poplav podobne kot pri poplavah v Nemčiji leta 2021. In sicer da je k rušilni moči vodi odločilno prispevalo plavje, torej les in hlodovina, ki je pred mostovi zajezilo vodo, dokler ti niso popustili. Eden od bralcev nam je posredoval slike ogromnega kupa hlodovine v Nazarjah, ki naj bi jo podjetje Bio Masa in podjetje Krančič skladiščili tik ob Savinji, pred mostom. To hlodovino naj bi po pripovedovanju občanov nato reka zanesla pred most, kjer sta se zadelala dva od treh prekatov, zaradi česar se je voda pred mostom zajezila in dvignila.

  • Borut Mekina

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Politika

    Je vojska le našla svoj smisel?

    Slovenski sistem nacionalne varnosti je drag, razdrobljen, nepovezan in okorel. Eden njegovih najglasnejših kritikov je Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot.

  • Borut Mekina

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Družba

    Poplave / Kako naprej?

    Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.