Borut Mekina
-
Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj
Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«
-
Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.
-
Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?
Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.
-
Koliko plačujemo za najemnine sodišč?
Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.
-
Mračna skrivnost Postojnske jame
Lansko leto je bilo, kar zadeva turizem, nedvomno rekordno. Po za zdaj še začasnih podatkih, zbranih do novembra, je bil obisk tujih in domačih gostov za dva odstotka večji kot v rekordnem predpandemičnem letu 2019. Še bolj pa se je povečal promet na naših najbolj obiskanih turističnih točkah. V Sloveniji sta dve, kamor navadno zaide veliko obiskovalcev. Prva je Ljubljanski grad, kamor je lani z vzpenjačo ali peš prišlo 1,2 milijona obiskovalcev, druga slovenska znamenitost, ki je ne sme izpustiti noben turist, pa je Postojnska jama, kjer je bilo obiskovalcev lani 1,4 milijona, toliko kot leta 2019. Še hitreje rastejo dobički. Leta 2022 so v podjetju Postojnska jama imeli 7,6 milijona evrov čistega dobička. Verjetno tudi zato, ker je danes vstopnina v Postojnsko jamo že trikrat višja od vstopnine v Pompeje. Predsednik uprave Marjan Batagelj za leto 2023 napoveduje 13,4 milijona evrov dobička.
-
Za občutek varnosti smo kupili še nekaj raket
Plačali bomo 146,82 milijona evrov, so ta teden sporočili z obrambnega ministrstva, in za to dobili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega, imenovan IRIS-T SLM. En tak sistem sestavljajo tri izstrelitvene naprave na tovornjakih, ki nosijo po osem raket z dosegom 40 kilometrov, in ločeno poveljniško vozilo. Po neuradnih podatkih naj bi bili kupili dva takšna sistema. Z enim bi lahko recimo varovali Ljubljano, z drugim pa letališče Cerklje in krško jedrsko elektrarno.
-
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
Matjaž Han / »Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade«
Matjaž Han je ljudski gospodarski minister, zelo rad je med podjetniki. A sam pravi, kot se za socialdemokrata spodobi, da je rad tudi med sindikalisti. Je med člani SD z najdaljšo kariero v stranki, ki jo je začel leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil dolga leta tudi vodja poslanske skupine. Kot gospodarski minister ima v zadnjih dveh letih sladko nalogo: deliti mora na stotine milijonov subvencij gospodarstvu zaradi najrazličnejših kriz. In morda je tudi zato na barometrih priljubljenosti politikov na vrhu.
-
Zdravniki so ta teden ponovno stavkali, po statistiki, ki jo vodi zdravnik Dušan Keber, že enajstič, odkar imamo samostojno državo, kar je svojevrsten rekord.
-
Eden od najzahtevnejših projektov vlade tega leta bo dogovor s sindikati javnega sektorja, tudi z zdravniškim sindikatom, o novem plačnem sistemu, ključni element dogovora pa bodo nova pravila glede dopustov. Vlada bo predvsem pri zdravnikih in drugih zaposlenih v zdravstvu morda privolila v višje plače, a v zameno za krajšanje dopusta. Na to je namignil tudi finančni minister Klemen Boštjančič v intervjuju za Mladino prejšnji mesec. Dolgi in predolgi dopusti naj bi bili ena največjih anomalij v javnem sektorju, »posebej v zdravstvu so nekateri dopusti zares ekscesni. Tudi sam sem bil šokiran, ko sem dobil odločbo o dopustu. Pripada mi 44 dni dopusta, ta je bil potem zaradi omejitve, ki velja za funkcionarje, skrajšan na 40 dni. Mislim, da nobeden od mojih evropskih kolegov nima toliko dopusta. Ne bom pozabil, kako me je pogledal portugalski finančni minister, ko sem mu povedal, koliko dopusta imam. Bil je šokiran,« je dejal Boštjančič.
-
Kaj je naredil novoizvoljeni poljski premier Donald Tusk po porazu populistične stranke Zakon in pravičnost (PiS)? S katero uvodno potezo je začel razgrajevati prejšnjo oblast? Za začetek je odpustil vse vodilne pri javnih medijih, ki so v času vladavine stranke PiS veljali za pristranske v prid vlade. S položajev je odstavil direktorje in upravne odbore televizije, radia in tiskovne agencije PAP. Potem ko je predsednik Poljske Andrzej Duda, ki velja za zaveznika stranke PiS, vložil veto na zakon Tuskove vlade, ki bi državnim medijem zagotovila subvencije, pa se je novi minister za kulturo odločil kar za likvidacijo televizije, radia in tiskovne agencije.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep
Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš
Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov
Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.
-
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
V hierarhiji državnih elektroenergetikov zaseda Aleksander Mervar najvišje mesto: ni le direktor Elesa, to je državnega podjetja, ki skrbi za visokonapetostno omrežje, od letos, ko je vlada Elesu pripojila še družbo SODO, je odgovoren tudi za distribucijsko omrežje, torej za vso infrastrukturo od daljnovodov do hišnih priključkov. Mervar je svojo kariero začel v Zasavju, zapiral je Rudnik Trbovlje - Hrastnik, vodil je ljubljanski TE-TOL, od leta 2013 je na čelu Elesa, od junija letos pa je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Konec novembra so na RTV Slovenija objavili intervju s Petrom Časom, generalnim direktorjem skupine Vaider. Ta gospodarska družba je registrirana v davčni oazi, v kantonu Zug v Švici, ki slovi po najnižjih davkih. Nekoč se je imenovala GlobalGlas, njen lastnik pa je tranzicijski mogotec Igor Lah. Osrednja družba skupine Vaider je podjetje Steklarna Hrastnik. Peter Čas ni le prvi človek Vaiderja, ampak tudi generalni direktor Steklarne Hrastnik. In kot je že navada pri slovenskih menedžerjih, se je Čas v tem intervjuju pritoževal nad visokimi slovenskimi davki. »Letos pričakujemo, da se bo minimalna plača v Sloveniji zvišala za 5 odstotkov, in če bomo želeli temu slediti tudi na drugih plačnih ravneh, bo naš celoten dvig mase plač 15 odstotkov. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj se gospodarsko okolje ohlaja,« je dejal. Dodal je še, da morajo v Steklarni Hrastnik za zaposlenega z 2000 evri neto plače plačati 30 odstotkov več kot za zaposlenega z isto neto plačo v srbski steklarni v Paraćinu, pri čemer pa naj bi bila socialna varnost v Srbiji podobna kot v Sloveniji. In rešitev tega problem naj bi bila po njegovem uvedba socialne kapice, »o kateri brez uspeha govorimo že toliko let«.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Kljub inflaciji menedžerskih združenj in tujih zbornic je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) še vedno največje in najpomembnejše združenje delodajalcev v državi. Zbornico od leta 2021 vodi Tibor Šimonka, sicer dolgoletni predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ), ki jo je vodil med letoma 2002 do 2014, sedaj pa je podpredsednik te družbe. A Šimonka s tem žal ne spada v skupino slovenskih menedžerjev z visokim ugledom, je bolj menedžer s tranzicijskim balastom.
-
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Klemen Boštjančič ni profesor ali makroekonomist, temveč je po kariernih izkušnjah poslovnež, ki se je v preteklosti večinoma ukvarjal z reševanjem podjetij v težavah, tako ali drugače povezanih z državo. Bil je predsednik ali član nadzornih in upravnih odborov v Vegradu, kjer je zastopal državo, v Merkurju, Savi, v letih 2011–2012 je vodil tudi Adrio Airways. A Boštjančič ni stereotipen podjetnik, ki veliko benti čez državo in zahteva njen umik iz gospodarstva. »Težko bi bilo najti še bolj nesposobne lastnike oziroma so ti lastniki dokaz, da država ni vedno najslabši lastnik,« nam je dejal leta 2019, potem ko smo Adrio prodali nemškemu skladu, ki jo je kmalu za tem poslal v stečaj. In tudi na položaju finančnega ministra Boštjančič svojo vlogo razume v širšem pomenu. Na začetku njegovega ministrovanja se je zdelo, da jeznim podjetnikom obljublja, da davkov nikakor ne bo zviševal, zdaj pa razume, da so visoki davki tudi prvi pogoj uspešne družbe.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Svet
V generalni skupščini OZN v New Yorku je bil 22. november eden najsrečnejših dni za nerazvite. Na ta dan so države na pobudo afriških držav izglasovale resolucijo, v skladu s katero se bo OZN morala začeti ukvarjati z vzpostavitvijo pravične svetovne davčne ureditve. Po veljavnih pravilih se namreč največje globalne in internetne multinacionalke uspešno izogibajo plačevanju davkov oziroma imajo od njih koristi le najrazvitejše države. V organizaciji OECD se že 60 let trudijo, da bi vzpostavili pravičnejšo ureditev. Zadnji poskus je iz leta 2021, ko se je v okviru OECD doslej 140 držav odločilo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih družb in pravilo, da morajo tehnološki velikani plačevati več davkov tam, kjer ustvarjajo prihodke. Prvi del je uspel – tudi Slovenija je ta mesec po hitrem postopku sprejela zakon o minimalnem davku – hudo pa se zapleta pri drugem delu, to je, da morajo recimo Google, Amazon, Facebook več davkov plačati tam, kjer ustvarjajo prihodke.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Zdravniki, ki so pobegnili k zasebnikom, se vračajo
Napačno zastavljene ukrepe bivšega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana dobro ponazarja podjetje Studio R. Nekdanji minister Loredan je s svojim tako imenovanim stresnim testom zdravstvo namreč zasul z denarjem. Javna zdravstvena zavarovalnica je že pred tem, zaradi ukrepov ministra Janeza Poklukarja, koncesionarjem družinske medicine plačevala neomejeno glavarino, kar pomeni, da je koncesionar dobival fiksne zneske denarja za vsakega pacienta, brez omejitev. Loredan je k temu dodal še neomejeno plačevanje storitev. Na področju družinske medicine je bilo pred tem število plačanih storitev omejeno s številom pacientov, za katere je bil družinski zdravnik odgovoren. Od Loredanove odločitve pa ne več.
-
Borut Mekina | foto: Željko Stevanić
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Nahrbtnik, s katerim je Levica vstopila v koalicijo Roberta Goloba, je bil težak: številni so ji očitali skrajna politična stališča in zato nezmožnost sodelovanja z drugimi strankami. Zdelo se je, da je najboljši dokaz za to tudi razpad vlade Marjana Šarca, toda v sedanji koaliciji je Levica postala dejavnik stabilnosti, Luka Mesec pa eden najbolj umirjenih članov vlade, ki se ne zapleta v dnevnopolitične spore, predvsem pa ne solira. Z Mescem smo se pogovarjali v tednu, ko je začasno nadomeščal predsednika vlade Roberta Goloba – bil je torej vršilec dolžnosti predsednika vlade.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Politika
Vlada Roberta Goloba ima pravilno usmeritev, ne »vleče je na desno«, napredek je opazen, pravi Lidija Jerkič, prva slovenska sindikalistka, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Z vidika sindikatov, delavcev in konec koncev tudi državljanov je premik na boljše očiten,« razlaga. Kako, jo vprašamo, kje to vidi, kako lahko to dokaže? »Enostavno,« odgovarja, »vprašanja, ki jih ta vlada odpira, so pomembna in rešitve, ki jih v vladi predlagajo, so prijaznejše do splošne populacije ali večine državljanov kot pa elite. Odnos do socialnega dialoga je boljši. Vključenost široke javnosti, tudi nas, sindikatov, je v postopke priprave predpisov boljši, kot je bil v preteklosti. Predvsem pa v sindikatih zaznavamo njihovo iskreno željo, da bi z nami imeli dialog.« Lidija Jerkič, ki je v zadnjih štirih letih sodelovala z vladami Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, pravi, da je na tej njeni lestvici ekipa Roberta Goloba na prvem mestu.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Družba
Novinarje Večera bodo tokrat posodili mariborskemu županu
Pri Večeru je zaposlenih 53 novinarjev in urednikov z več desetletji delovnih izkušenj. Njihovega nakopičenega znanja, pomembnega za identiteto Štajerske in tudi za razvoj države, ni mogoče nadomestiti, niti z umetno inteligenco ne, se pa kljub temu zdi, da so v Mariboru vse bolj nadležna skupnost, katere največja vrednost so nepremičnine, v katerih tipkajo, ali pa njihov molk.
-
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Dr. Danilo Türk je verjetno najpomembnejši slovenski diplomat. Na mednarodnopolitičnem področju je med letoma 2000 in 2005 dosegel najvišjo stopničko med sovrstniki, ko je postal politični svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, znotraj Slovenije pa je seveda vrh dosegel leta 2007, ko je postal predsednik republike. Tretji njegov najpomembnejši državotvorni prispevek pa je prvi domači učbenik mednarodnega prava, ki ga je izdal leta 2007. Težko si je predstavljati suvereno državo, ki se zaradi svoje majhnosti venomer sklicuje na norme mednarodnega prava, ne da bi imela svoj učbenik. Türk je danes še vedno aktiven politik, po svetu potuje večinoma v svojstvu predsednika Madridskega kluba, združenja bivših predsednikov, od lani pa sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu svetuje pri učinkovitem multilateralizmu, ukvarja se torej z reformo OZN.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
NSi in Hajdinjak / Paradoks stranke, ki se zavzema za umik države iz gospodarstva
Valentin Hajdinjak, ki je ta teden odstopil s položaja direktorja Darsa, je tja prišel brez vsakršnih vodstvenih ali delovnih izkušenj, ki bi ga kvalificirale za delo v takšni družbi. Nikoli ni vodil kakšne družbe, odkar je zapustil šolske klopi, je zasedal različne položaje v stranki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oziroma njeni naslednici, Novi Sloveniji (NSi). Kar 20 let je bil strankin tiskovni predstavnik, vmes je na ekonomski fakulteti diplomiral s temo Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo in nazadnje postal podpredsednik NSi.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Plačan v Izraelu II. / Tudi poslanec Breznik na misiji
Poslanec SDS Franc Breznik je na družabnih omrežjih objavil potopisna poročila z obiska v Izraelu. Iz njih razberemo, da se je udeležil »strateškega obiska« te države, za koordinacijo je poskrbela njena vojska, potovanje je plačala organizacija ELNET in med njim se je poslanec skupaj z drugimi povabljenimi na terenu seznanil s posledicami zadnjega Hamasovega napada na Izrael.
-
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Dušan Mes / »Obljubljam, da bo po letu 2026 vse boljše. Spremembe bodo velike.«
Dušan Mes je generalni direktor Slovenskih železnic od leta 2012, na tej funkciji je torej že 11 let. Pravkar teče njegov tretji mandat, kar je izjemen dosežek, saj njegovi predhodniki na čelu Slovenskih železnic navadno niso preživeli niti dveh let. Mes, ekonomist po izobrazbi, je karierni vzpon doživel v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil imenovan v Casino Portorož, kasneje pa je poskušal tudi reševati SCT. V primeru Slovenskih železnic je bil sicer precej uspešnejši, saj mu je uspelo doseči sporazum s sindikati in zmanjšati zadolženost železnic. Je pa tudi res, da je vodenje železnic prevzel v trenutku, ko so investicije v železniško infrastrukturo postale ena najpomembnejših državnih prioritet.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Plačan v Izraelu / Poslanec Vrtovec na solidarnostni misiji
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je minuli teden v družbi še nekaterih poslancev iz držav EU obiskal Izrael, kjer se je, kot je sporočil, »seznanil z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael«.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
Mafija na slovenskih avtocestah
Nedavno se je na Mladino obrnil češki državljan, po poklicu profesor na eni od njihovih tehniških fakultet, z željo, da bi z nami delil »grozljivo izkušnjo«, ki jo je doživel na slovenski avtocesti. Prepričan je namreč, da slovenske avtoceste obvladujejo kriminalne združbe, ki izkoriščajo tujce v nesrečah, o čemer pa slovenska javnost ne ve veliko. Kaj se mu je zgodilo? Lani junija se je s svojim avtom znamke Ford Mondeo peljal v Ljubljano na poslovno srečanje. Ko je vstopil v Slovenijo, se je ustavil na počivališču in kmalu za tem so se začele težave z avtomobilom. Avto je ustavil na odstavnem pasu, in kot velevajo pravila, je poklical češko službo za asistenco, od tam pa so mu sporočili, da bodo kmalu poslali pomoč in vozilo odpeljali na pooblaščen Fordov servis. Njegovo vozilo sta zavarovala policija in Darsovo vozilo.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Slovenska različica bratomorne vojne
Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …