-
Tomaž Grom & Seijiro Murayama: Nepretrganost
Eden najbolj dejavnih, pa tudi najbolj zanimivih domačih improvizatorjev z Nepretrganostjo obeležuje sodelovanje s priznanim japonskim kreativcem, ki že trideset let širi vlogo tolkal v svobodnjaških improviziranih muzikah. Z mikrotonalnim raziskovanjem dvojec močno preseže konvencionalni besednjak kontrabasa in tolkal ter pokrije široko zvočno paleto, ki se zajeda v redukcionizme na eni in zgoščeno teksturiranje...
-
Morcheeba: Blood Like Lemonad
Potem ko je zasedba konec devetdesetih s ploščo Big Calm povila enega od vrhuncev downtempo muzik, v novem tisočletju (tudi z odhodom pevke Skye) nikakor ni več našla poti do sanjave pop lahkotnosti, s katero so takrat postavili protiutež bristolskim kompleksnežem. Moledovanja fenov po ponovnih združitvah priljubljenih zasedb so videti skrajno patetično, toda v primeru Morcheebe se zdi, da se je vrnitev Skye...
-
Evan Parker: Whitstable solo
Eden ključnih sooblikovalcev evropskih svobodnjaških jazzovskih in improviziranih godb z novim solističnim albumom znova dokaže, zakaj je s svojo glasbo že skoraj pol stoletja pomemben navdih uveljavljenim in tudi obrobnim ustvarjalcem. Besednjak svojih (monofoničnih) saksofonov spretno širi z najrazličnejšimi podaljšanimi tehnikami, tokrat pa pečat pusti predvsem izvrstna uporaba akustičnosti cerkve svetega Petra...
-
Melodrom: Vse kar si pustila da leži na tleh
Potem ko se je melanholična peterica z drugo ploščo The Guide (2006) pridružila trendovskim obujevalcem novovalovskih muzik in ko je z remiks albumom Variations (2008) še poglobila svojo avanturo s plesnimi/klubskimi muzikami, se z novo ploščo vrača v downtempo estetiko z začetkov. Čeprav klima ta čas ni naklonjena takšnim vsebinam, Melodrom s svojo različico temačnega, opojnega, tudi raziskovalnega...
-
-
Samo Šalamon Trio: Live!
V sredo bo domače jazzovske barve na Jazz festivalu v Ljubljani zastopal mariborski kitarist Samo Šalamon. No, v resnici bo s svojim sedaj že kar stalnim triom zastopal slovensko-francosko-italijanske barve, res pa je, da bo poudarek bržkone na 'slovenskih barvah', saj je Šalamon avtor vseh skladb z novega ploščka Live!, ki je zapis lanskega koncerta v Gradcu.
-
Helene Labarriere: Les temps changent
Z eno bolj samosvojih muzik se na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani s skrbno izbrano zasedbo predstavlja francoska kontrabasistka Helene Labarriere. Razgibano skupinsko prepletanje kontrabasa, baritonskega saksofona, kitare in bobnov tke vezi med svobodnjaškimi jazzovskimi, improviziranimi, pa tudi folkovskimi tradicijami. Vrhunce zasedba najde v dveh ekstremih: na eni strani je to svobodnjaška kričavost, na...
-
Lali Puna: Our Inventions
Še ne prav davno močno čislani weilheimski glasbeni tokovi se zadnja leta vrtinčijo predvsem okoli Markusa Acherja in njegovih številnih zasedb, katerih rdeča nit je mehkobna melanholija, vpeta v formo pop pesmi. Tudi Lali Puna ni nobena izjema. Značilno postrockovsko, indietronično estetiko, s katero je skupina zaznamovala sredinske smernice v preteklosti, z novim albumom razširi v trendovske, priložnostno že...
-
Dušan Kojić - Koja: »Človek ne more živeti od spominov«
Poveličevanje 80. let minulega stoletja kot zlatega obdobja eksjugoslovanske glasbe se danes tistim, ki takratnega turbulentnega dogajanja nismo izkusili, morda zdi nerazumljivo. Že res, da so bendi znotraj novega vala postavili smernice tako rekoč celotnemu jugoslovanskemu alterrocku, vendar večinski del te glasbe že dolgo kaže svoja leta. Eden redkih bendov iz tistega obdobja, ki so s svojo estetiko še danes slišati razmeroma sveže, je beograjska kultna zasedba Disciplina kičme, ki jo je leta 1982 ustanovil Dušan Kojić - Koja. V anale jugoslovanske glasbene zapuščine se je »najbolji« pred tem zapisal že s sodelovanjem v eni najvplivnejših in najbolj samosvojih novovalovskih formacij Šarlo akrobata, iz katere sta po razmeroma hitrem razpadu zrasli dve morda najvidnejši zasedbi beograjske scene 80. let, Ekatarina Velika in Disciplina kičme. Ta, zaradi Kojeve britanske izkušnje po novem imenovana Disciplin A Kitschme, je ob Električnem orgazmu ena redkih še delujočih zasedb iz tistega obdobja. Njeno aktualnost dokazuje tudi pojav čislanih in trendovskih sodobnih (ameriških) hrupno rockovskih bendov, ki s kombinacijo basovske kitare, bobnov in vokala osvetljujejo Kojevo brezčasno glasbeno vizijo. Vpogled v njegovo (ob)glasbeno ustvarjanje se te dni z Dnevi discipline in razstavo Iluzija koja prija ponuja v ljubljanskem Kinu Šiška, vrhunec Dnevov discipline pa naj bi bil koncert skupine Disciplin A Kitschme 17. junija.
-
Lull: The Zipper
Posluh naših severnih sosedov za tiste zvočno radikalnejše, bolj obmejne glasbene prakse redno rojeva okusne sadove. Tokrat v obliki novega albuma kvarteta, ki s formo svobodnjaške improvizacije sledi izročilom jazzovske ter klasične glasbe in jih sprevrača. Altovski saksofon, basovski klarinet, klavir, elektronika, čelo in bobni se najraje vrtinčijo v energičnem, uigranem in razigranem skupinskem (komornem)...
-
Instant zabava
Pred nedavnim je do nas pricurljala vest, da kani skupina slovenskih in hrvaških koncertnih promotorjev v poletnih mesecih (množično) glasbeno dogajanje iz regijskih urbanih središč preseliti v Umag. Ker Istra julija in avgusta postane Ljubljana v malem, se zdi ta namera zelo obetavna. Priložnost za preverjanje infrastrukture in predvsem odziva potencialne publike pa se je ponudila že konec prejšnjega tedna, ko je...
-
Mike Patton: Mondo Cane
Enfant terrible glasbenih prevratov Mike Patton svoje raziskovalne lovke spleta po celotnem žanrskem in obžanrskem spektru, najraje okoli rockovskega razbijanja in pop akrobacij. Z vihravimi Faith No More, zajebantskimi Tomahawk in Mr. Bungle, razturaškimi Fantômas, s številnimi izleti v zvočno mejne prakse in svojo izjemno dejavno, eklektično, trendsetersko založbo Ipecac se je dobro zapisal tudi pri...
-
Paul Weller: Wake Up The Nation
Britanski ljubljenček s svojim desetim solističnim albumom ponovno širi estetiko, s katero navdušuje glasbeno kritiko in širše občinstvo. Nekdanji frontmen čislanih (post)punk rockerjev The Jam svoj široki pregled nad (rockovskimi) muzikami in vznemirljiv raziskovalni postopek uspešno združi v samosvojo izraznost, ki se hkrati opre na glasbeno preteklost in trendovske smernice.
-
Extra Life: Made Flesh
Preočitno spajanje raznorodnih muzik le izjemoma prinese rezultat, kakršnega z drugim albumom uspešno zaokrožijo newyorški cinično tesnobni neoromantiki iz skupine Extra Life. Protislovna oznaka? Prav takšna je tudi glasba peterice, ki v svojo izraznost spretno spleta sintpop, industrial, (kvazi poduhovljeni) folk, progresivni rock in jazz. Ključni trenutek za uspeh tega početja skozi prizmo albuma Made Flesh se...
-
Tindersticks: Falling Down a Mountain
Ena najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih zasedb je v osemnajstih letih obstoja povila izrazito samosvojo estetiko, v katero melanholično staplja temačne romanticizme, pop senzibilnost, rockovsko elegantnost pa elemente soula, jazza in še kopice drugih zanimivih vplivov. Nova, osma plošča v tem pogledu ne prinaša nič bistveno novega, toda Tindersticks je eden tistih bendov, od katerih pravzaprav niti ne...
-
Joanna Newsom: Have One On Me
Cenjena mlada ameriška avtorica pesmi, pevka, harfistka in pianistka je nase opozorila pred šestimi leti, ravno v času, ko se je izoblikovala nova struja v folkovska izročila zazrtih glasbenikov. S prvencem The Milk-Eyed Mender (2004) se je Joanna Newsom znašla v družbi Devendre Banharta, Sufjana Stevensa, skupine Animal Collective in še kopice sorodnih ustvarjalcev, ki so jih mediji hitro postavili pod skupni...
-
Zenzile: Pawn Shop
Francoski neodubovski kvintet se z zadnjo ploščo opre na downtempo estetiko, razpeto med dubovskimi in postrockovskimi muzikami. Slednje se sicer že nekaj let izgubljajo v slepem črevu klišejev, tu pa se skozi dubovsko intervencijo znajdejo veliko bolje. Hrbtenico postavi dubovsko mehkoben, opojen električni bas, ki v svoji repeticiji vselej stavi na hipnotičnost, pogosto poudarjeno z elektronskimi, v odmevu...
-
Autechre: Oversteps
Glasba kultnega avantelektronskega dvojca iz Rochdala pri Manchestru je bila vselej predmet polemik. Najbrž sicer ni nikogar, ki Seanu Boothu in Robu Brownu ne bi priznaval ene ključnih vlog v razvoju sodobne elektronske glasbe, toda vse od plošče Confield (2001) ju velik del privržencev elektronskih muzik vidi predvsem kot zvočna ekshibicionista, ki sta svojim najbolj gorečim privržencem sposobna prodati tudi...
-
A. R.: Tales/Zgodbe
Priznani bobnar/tolkalec Aleš Rendla (znan po sodelovanju v zasedbah Quatebriga in Begnagrad) skuša z novo ploščo preseči očitne vplive fusiona, jazza in etna. Žal ostane le pri poskusih. Z nestandardnimi posegi priložnostno resda seže zunaj teh okvirov, toda posamezen (sicer povsem spodobno subtilen) elektronski vložek je za resnejšo osvežitev precej iztrošenega fusiona vendarle premalo.
-
Ana Pupedan: Na domači brjači
Ko slovenskemu bendu pripišeš, da je slišati kot slovenski bend, to navadno ne oznanja nič dobrega. Ko to oznako uporabiš za pivško zasedbo Ana Pupedan, pa je mišljena v povsem drugem kontekstu. Če bi več domačih bendov sledilo njenemu zgledu, bi besedna zveza »slišati kot slovenski bend« danes bržkone dobila skrajno pozitivno konotacijo, bendi, ki se te oznake sedaj izogibajo kot hudič križa, pa bi...
-
Jack Rose: Luck In The Valley
Konec minulega leta nas je pretresla novica, da je Jack Rose, eden najvidnejših sodobnih (post-Takominih) akustičnih kitaristov poslednjič zatresel strune svojih šest- in dvanajststrunskih kitar. Štel je le osemintrideset pomladi, Luck In The Valley pa je njegova prva posthumna plošča, kar bržkone pomeni, da utegne pristati v družbi kultnih plošč prezgodaj preminulih ustvarjalcev.
-
Kraški solisti: Ustanove sreče
Zdi se, da nekonvencionalne muzike dandanes vse lažje naletijo na odprta ušesa. Najbrž gre to pripisati vse večji izpostavljenosti tistih radikalnejših glasbenih struj, ki nam širijo sluhovode, včasih pa morda tudi misel. No, iz nas ne naredijo znanstvenikov, morebiti le manj (bolj?) obremenjene posameznike. Neobremenjenega neobremenjevanja glasbenih potrošnikov se sedaj loteva zasedba Kraški solisti na plošči...
-
Jessica Lurie Ensemble: Shop of wild dreams
Četrta plošča multiinstrumentalistke in pevke ne skriva vplivov iz njenega domovanja v New Yorku in sodelovanj z mnogoterimi tam dejavnimi glasbeniki. Izmuzljivost osredotočenega, skrbno krojenega izraza se v šestih instrumentalnih skladbah opre predvsem na sredinsko jazzovsko linijo, štiri vokalne skladbe pa navdih črpajo v ameriški folkovski zapuščini.
-
Crazed Farmers: Far ma
Če vam lanski nebrzdani pohod urbanih vsebin na domači glasbeni sceni sili iz ušes, vam odrešitev s tretjim albumom ponujajo ponoreli kmetovalci. S spajanjem mnogoterih (predvsem) kitarskih tradicij, zapakiranih v udarne, punkrockovsko ostre viže, je nekoliko kadrovsko spremenjeni zasedbi uspelo nadgraditi energičen, svež, zafrkantski, predvsem pa neobremenjen uporniški duh, ki jo ta čas postavlja med zanimivejše...
-
Unni Løvlid: Rite
Oznake folkovski v skandinavskih deželah ne gre jemati enako, kot velja za preostali svet. To ponovno dokazuje norveška glasbenica Unni Løvlid, ki ljudsko izročilo na novem albumu spretno preči v subtilnih elektronskih posegih. Nosilno vlogo še vedno zaupa svojemu eteričnemu glasu, zvočno arhaičnost najde v minimalističnih aranžmajih za številna akustična glasbila, podobo skladb pa zaokroži z elektronskim...
-
On Fillmore: Extended Vacation
Vibrafon je in. To je lani na Jazz festivalu Cerkno v zasedbi Mika Reeda dokazoval Jason Adasiewicz. Takrat nas je z intenzivnim, hipnotičnim potrkavanjem zazibal v enega lepših koncertov, nič manj uspešen pa ni bil pozneje, ko ga je k sodelovanju pri novi plošči povabil eden vidnejših sodobnih trobilcev Rob Mazurek. Kako čudovito razpoloženje ust-vari vibrafon, sedaj s svojim novim, tretjim albumom dokazuje...
-
Devendra Banhart: What Will We Be
Potem ko je pred dvema letoma objavil tako rekoč popoln album Smokey Rolls Down Thunder Canyon, bi bilo od trenutno najvidnejšega sodobnega folkerja že kar grešno pričakovati ponoven presežek. Toda ko je pred nekaj meseci izšla mala plošča, s katero je Devendra napovedal svoj novi album, se je zazdelo, da se vrača še zanimivejši. No, sedaj se je izkazalo, da preostale nove skladbe le ne padejo tako hitro v uho kot...
-
Felix: You Are The One I Pick
Kombiniranje melanholije in občutljivosti v kontekstu glasbe navadno ne pomeni nič dobrega. Vse prepogosto se stvar konča s patosom, v katerem zatočišče najdejo le največji nevrotiki. Veliko težje je ranljivost, razpoloženjsko krhkost prikazati v obliki, ki avtorjevih čustvenih (samo)refleksij ne zbanalizira. Nottinghamski dvojec Felix se na svojem novem albumu z mehkobnostjo klavirja, s čutnim ženskim vokalom, z...
-
The Necks: Silverwater
Mineva dvajset let, kar je kultni avstralski trenserski trojec povil prvenec Sex, v tem času pa je na koncertih in v studiu preigraval eno samo neskončno repeticijo. Del te je sedaj ujet na novem ploščku, ki ga zasedba The Necks skozi improvizacijo ponovno razpne nekam med klasični minimalizem, krautrock in jazz. Tolkala, električna kitara, hammond, klavir in bas se sprimejo v spontan, zgoščen, hipnotičen zvočni...
-
KTL: IV
Drone-metal-ambient projektu Stephena O'Malleya (Sunn O)))) in Petra Rehberga (Pita) je v treh letih delovanja uspelo zediniti sledilce bolj ekstremnih, avanturističnih kitarskih in elektronskih oziroma računalniških muzik. Po treh komisijskih albumih z glasbo za sodobni teater je dvojec pod producentsko taktirko Jima O'Rourka in z dvema tolkalskima vložkoma zmešanega Atsua (Boris) sedaj posegel v bolj uglajeno...
-
Kaja Draksler Acropolis Quartet featuring Sanem Kalfa Türkü
Kljub mladosti je naša pianistka in skladateljica Kaja Draksler že dodobra opozorila nase. Pozorna ušesa so jo v različnih formacijah imela priložnost slišati na nekaterih vidnejših domačih festivalih, na Nizozemskem, pa tudi drugod po Evropi, prav tako pa nista ostali spregledani niti obe njeni plošči. To, da je postala priznana pianistka v sodobnem jazzu, navsezadnje potrjuje tudi njena zmaga na tekmovanju...
