Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Politika

    Izgubljeno s transportom?

    Poleg postopka zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana (na višjem sodišču) ter postopka zoper peterico z nekdanjim premierom Janezom Janšo na čelu (glavna obravnava) v zadevi Patria teče tudi postopek zoper slikarja Jureta Cekuto in uslužbenca obrambnega ministrstva Petra Zupana. V slednjem prav zdaj poteka sodna preiskava, a ne brez težav. Pred dnevi je iz spisa izginilo za dva fascikla dokumentov. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Politika

    Za druge da, zame ne

    Poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko Vinko Gorenak je na blogu objavil svoj govor v evropskem parlamentu, v katerem je dokazoval, da v Sloveniji oblast iz ozadja krojijo »pripadniki nekdanje komunistične partije«. In sicer zato, je govor končal Gorenak, ker je »Slovenija edina izmed nekdanjih komunističnih držav, članic EU, ki ni izvedla nikakršne oblike lustracije«. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Politika

    Kdo vse molči?

    Policija, ki je nedavno odkrila, da rimskokatoliška cerkev prikriva spolne zlorabe, v okviru kampanje proti spolnim zlorabam opozarja tudi na težave pri prijavljanju spolnih zlorab pri institucijah, ki teh težav ne bi smele imeti. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Politika

    Usposobljene frizerke in neusposobljeni pravni svetovalci?

    Odvetniki Več

  • Peter Petrovčič

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Družba

    Državni zapor v zasebni nepremičnini

    Lani ob tem času je direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič napovedal, da je še najrealnejša širitev zaporskih kapacitet v javno-zasebnem partnerstvu. Ob odprtju prenovljenega zaporskega bloka na Dobu pa je to zdaj ponovil še odhajajoči minister za pravosodje Aleš Zalar. Vendar napoved še ne pomeni zasebnih zaporov, kot jih poznajo v ZDA, kjer zasebna podjetja v tej panogi ustvarjajo večdesetmilijonske letne dobičke. Kljub temu se ob takšnih projektih vendarle odpirajo nekatera vprašanja. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Politika

    Prekinitev najtransparentnejšega vojaškega posla?

    »Naslednji ekipi bi svetovala, da je bolj modro sporazumno prekiniti pogodbo kot graditi nove zmogljivosti na podlagi stare,« je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič položila na srce bodoči vladni ekipi. In to po tem, ko je tri leta na čelu obrambnega ministrstva zavračala vse argumente, ki so govorili v prid čimprejšnje prekinitve pogodbe, in vztrajala na stališču prejšnje vlade, da je šlo za dober posel. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Spopad “velikih”

    Evropski poslanec Milan Zver se je na govorice, da bo kandidiral na listi SDS na volitvah, odzval z besedami: »Zelo verjetno.« Kandidiral naj bi v volilnem okraju Ptuj, kjer je doslej na listi SDS zmagoval drugi veliki Destrničan Franc Pukšič. Ta bo v tem okraju tokrat nastopil na listi SLS. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Politika proti pravosodju

    Razpravo o odpravi trajnega sodniškega mandata je pred dnevi obudila SLS, ki je to temo ob predstavitvi programa za prihodnja štiri leta poudarila kot eno izmed prednostnih. Gre za temo, o kateri se govori že več kot desetletje. Po navadi je šlo za jezne izpade politikov, nezadovoljnih z odločitvijo sodišča v njihovih lastnih konkretnih primerih. Tokrat je prvič zelo jasno del volilnega programa, koalicija za odpravo trajnega mandata pa je s tem postala številnejša in močna kot že dolgo ne. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Prava nezdružljivost

    Ko je poslanec Zaresa Franci Kek enega za drugim nabiral poslanske glasove za uvedbo nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko in nekaterimi drugimi, se župani poslanci, župani s poslanskimi apetiti in parlamentarne stranke gotovo niso zavedali usodnosti predlaganih sprememb. Več

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Politika

    ”Da ni bila vložena pravnomočna obtožnica”

    Slovenija je država, ki zagotavlja razmeroma visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na to so se sklicevali tudi odvetniki obtožencev v zadevi Patria, ko so predlagali izločitev finskih dokazov. Res je, to drži. Slovenija določa številne posebne kazenskopravne pogoje za pridobitev državne službe in za napredovanje znotraj te. Za politike, torej najvišje in najodgovornejše funkcionarje, veljajo precej milejši pogoji glede predkaznovanosti ali pa dodatnih pogojev zanje sploh ni. Več

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Politika

    Akademska razprava ali linč?

    Pred dnevi je Akademsko društvo Pravnik pripravilo okroglo mizo »Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji«. Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da ima Janez Janša pravico do poštenega sojenja, in sodeči sodnici (takrat se je še odločala o zahtevi za izločitev dokazov) sporočili, da so finski dokazi uporabljivi le, če niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Jezik je bil sočen, publika pa enoglasno navdušena. No, z eno izjemo. Več

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Politika

    Pravica do zaslišanja

    Slovenija je bila prejšnji teden po dolgem času spet obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tudi tokrat je sodišče ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar razlog ni v kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku, pač pa v kršitvi pravice do poštenega sojenja. In gre za primer, ki bi utegnil razkriti sistemske napake v številnih, predvsem skrajšanih in poenostavljenih postopkih pred sodiščem. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Peterlin

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Enako kot lani. Enako bedno.

    S 1. septembrom se je začelo novo šolsko leto za vse osnovnošolce in srednješolce. Ker se bomo na tem mestu osredotočili na romske otroke, lahko srednjo šolo pustimo ob strani, saj se vanjo vpišejo res zelo redki. Tudi na ravni osnovnošolskega izobraževanja imajo romski otroci precej manjše možnosti za uspeh kot njihovi neromski vrstniki. Podatki o uspehu romskih otrok v osnovni šoli za lansko šolsko leto so primerljivi s podatki za leto poprej. Primerljivo slabi. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Pred očmi preiskovalcev

    V zadnjem času so »pravi hit« računovodje ali, pravilneje, računovodkinje, ki so izkoristile svoj položaj in sredstva delodajalca kanalizirale na zasebne transakcijske račune, torej v svoj žep. Vendar je eno, če računovodja poneveri neko količino denarja v kakem sindikatu, vrtcu ali pošti, drugo pa, če se to zgodi pred očmi najbolj pristojnih za odkrivanje kaznivih dejanj. Več

  • Peter Petrovčič

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Poslanci in njihova podjetja

    Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Jezus bi jih prijavil policiji - drugi del

    Čeprav veljavna kazenska zakonodaja slovenske RKC ne obvezuje k razkrivanju spolnih zlorab v svojih vrstah, pa nasprotno velja vsaj za šest njenih duhovnikov. Pet katoliških duhovnikov, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, in eden na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je javnih uslužbencev. Zanje velja dolžnost naznanjanja vseh uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Politika

    Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”

    Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Politika

    Mag. Ana Vodičar: "Danes je vprašanje spolna usmerjenost, kaj če bo čez nekaj let sporno versko prepričanje?"

    Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika. Več

  • Ne za isto mizo

    »Od uveljavitve instituta romskega svetnika leta 2002 je očitno, da se položaj romske skupnosti opazno veliko hitreje izboljšuje v občinah, kjer romski svetnik deluje, kot pa tam, kjer ga nimajo,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Vlada zdaj ponuja uzakonitev tega instituta še šestim občinam, kjer je več romskega prebivalstva, a so ga vse po vrsti zavrnile. Češ da romsko problematiko ustrezno rešujejo na druge primerne načine. In sicer v zadovoljstvo vseh, tudi Romov, tako uspešno, da instituta romskega svetnika sploh ne potrebujejo. Več

  • Izgubljeno z uzakonitvijo

    V Slovenji po zadnjih podatkih živi 2.053.468 ljudi. Zanje velja 807 zakonov, 13.905 podzakonskih aktov in 2218 mednarodnih pogodb. Torej en predpis na nacionalni ravni na 140 prebivalcev. Slovenija je majhna država, zato je število predpisov na prebivalca logično večje kot v velikih državah. A več ko je predpisov, manj je poznavanja in s tem manj spoštovanja teh predpisov. Gre za obratno sorazmerje, ki je dejstvo. Drugače ne gre. In kot tako je razlog vseh pravnih in tudi številnih drugih težav, ki iz njih sledijo. Družba, ki ne spoštuje pravil, ki si jih postavlja sama, pa ni pravna. Nepravna družba je družba, ki deluje vsaj na podlagi zakona močnejšega, če ne celo na podlagi »zakonov« kake druge, še nižje razvojne stopnje družbe. Drsimo v kaos, kjer bodo tisti, ki nimajo, najnižji sloji, manjšine, deprivilegirani in marginalni dobili priložnost? Žal ne, v razmerah, kjer ni jasnih pravil igre, jo vedno najslabše odnesejo prav oni. Tudi to je dejstvo. Več

  • Peter Petrovčič

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Brezčasnost predčasnosti

    O predčasnih volitvah se govori že več kot leto dni. Kakor da bi živeli v Italiji. Le da bi bile tam v tem času predčasne volitve že za nami. V Sloveniji pa je pot do njih izjemno zapletena. Tako ni po nesreči, ker pisci ustave ne bi znali bolje ali ker so pri pisanju ustave kaj spregledali. Nasprotno, temu poglavju so se posvetili posebej pozorno in ga namenoma prepisali iz nemške ureditve, ki daje prednost stabilnosti vlade pred spreminjanjem javnega mnenja med rednimi volitvami. Le da so šli pri zapletanju poti do predčasnih volitev še dlje od Nemcev. Tudi ne po pomoti. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Politika

    Ne v gostilni, ampak v parlamentu

    »Problem sovražnega govora se ne začenja v državnem zboru in se tudi ne konča v državnem zboru,« je pred časom dejal predsednik državnega zbora v odstopu Pavel Gantar. Pa vendarle se in se tudi konča ali, bolje rečeno, bi se moral končati. Poslanci si ne dovolijo besed na meji sovražnega govora ali onkraj nje zato, ker si to dovolijo njihovi volivci. Nasprotno, nizka raven govora v državnem zboru delu prebivalstva, v katerem tli sovraštvo, daje tisto malo potrebnega dodatnega poguma, da začnejo ljudje javno izražati najnižje notranje vzgibe. Ko poslanec na javni televiziji zmerja Rome s Cigani, privilegiranci, lažnivci in tatovi, se množica odpravi nad romsko družino. Ko poslanec za homoseksualce išče rešitev v zdravljenju, civilna iniciativa v nekaj dneh zbere več deset tisoč podpisov proti družinskemu zakoniku ... Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Politika

    Poceni kazniva dejanja in dragi prekrški?

    V začetku julija so začele veljati nove, višje kazni za prometne prekrške. Spet so se nekatere globe dvignile tudi za sto in več odstotkov. Čeprav je inflacija višine kazni za prekrške najvišja prav pri prometu, je takšen tudi siceršnji trend. Za enake prekrške so kazni iz leta v leto višje. Čeprav je to gotovo problem že samo po sebi, pa s seboj prinaša še eno težavo - rušenje razmerij med višinami kazni za prekrške in za kazniva dejanja in s tem rušenje razmerja med splošno sprejeto zavrženostjo enih in drugih. Čeprav je prilagajanje evropskim normam v obdobju po osamosvojitvi terjalo določeno višanje kazni za kazniva dejanja, pa ne gre za bistvene razlike. Pri kaznih za prekrške pač. Več

  • Pogojno veselje

    »To nima smisla!« so bile besede, s katerimi je novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na izobraževalnih dnevih slovenskih tožilcev zaključil analizo deležev posameznih kazni v skupni masi obsodilnih sodb. Predvsem ga moti nenavadno visok delež pogojnih obsodb, ki je v zadnjih letih narasel na kar 77 odstotkov. Pa ne na račun zapornih kazni, pač pa na račun denarnih. O učinkovitosti posamezne vrste kazni na storilca in njeni preventivni funkciji različne kazenskopravne doktrine učijo različno in za naše potrebe ne gre za bistveno vprašanje. Zato poglejmo, kje so vzroki za tolikšno nesorazmerje med tremi glavnimi kazenskimi sankcijami v slovenskem prostoru. Obstajajo zanj sistemski, zgodovinski ali teoretični razlogi? Ali pa so ti povsem banalni, pragmatični in človeški, kot sta recimo pragmatičnost in udobje pravosodnih funkcionarjev, predvsem tožilcev in sodnikov? Več

  • Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!

    Aktivnosti na šolskem igrišču OŠ Martina Konšaka Maribor, 14. maj 2011

    V zadnjem desetletju, dveh, se veliko govori o fenomenu nasilnih otrok. Razloge zanj se išče v nasilnih računalniških igricah, pa nasilnih filmih, besedilih glasbenikov in celo v nasilnih risankah. Na to, da se daleč in blizu nenehno bije določeno število vojn, se pozablja. Velja pač, da živimo v najdlje trajajočem miru v sodobni zgodovini človeštva. Ta mir seveda vzdržujejo vojske in vojaki. Več

  • Račun brez ustavnih sodnikov

    V protestu proti družinskemu zakoniku je očitno dovoljena tudi uporaba otrok (17. maj 2011)

    Čeprav predlog novega družinskega zakonika ne predvideva več izenačitve istospolne skupnosti s skupnostjo moškega in ženske in pravice do posvojitve za istospolne pare, se mu obeta referendum. SDS in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok nista zadovoljni s »partnersko zvezo«, ki se po novem predvideva za istospolne pare, in s posvojitvijo otroka drugega partnerja. Več

  • Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikazvonko_fier_bk.jpg

    Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ... Več

  • Krepitev neučinkovitosti ustavnega sodišča

    Zbirka odločb ustavnega sodišča – bogastvo pomembnih odločitev ali spisek neodgovorjenih vprašanj?

    Predlog za spremembo ustave, s katero bi ustavno sodišče razbremenili nepomembnih zadev, na ustavni komisiji državnega zbora že pred časom ni dobil podpore. Posledično poslanci pred prazniki niso odločali o začetku postopka za spremembo ustave. Točko je koaliciji na silo uspelo premakniti na prihodnjo sejo, a dejansko gre za propadel predlog ustavnih sprememb, saj potrebne dvotretjinske večine ne bo mogoče doseči. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

    Kako daleč si pripravljen iti za denar?

    Na zdravje! Tedanji predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, njegov naslednik Boško Šrot in odvetnika pivovarne Miro Senica (levo) in Stojan Zdolšek (desno)

    Odvetništvo ima na Slovenskem 150-letno tradicijo samostojne in neodvisne službe v pravosodju. Zadnja leta se tradiciji pridružujeta moč in vpliv. Odvetniki so zagotovo ena izmed tistih družbenih skupin, ki so iz obdobja politične in siceršnje tranzicije izšle močnejše, na ravni pravosodja pa so odvetniki nesporni zmagovalci. A iz tega obdobja nosijo s seboj tudi veliko odgovornost. Več

  • Integrirano segregirani otroci

    Osnovnošolci iz romskega naselja Dobruška vas, 11. marec 2011

    Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, 4,3 kilometra od romskega naselja Dobruška vas, 78,7 kilometra od ministrstva za šolstvo. V njej 325 osnovnošolcev, od tega 54 romskih učencev. Te poučujejo tudi ločeno od učencev, pripadnikov večinskega prebivalstva, jemljejo jih iz razredov in z njimi delajo v ločenih učilnicah. Samo romske otroke. Ali »bršljinski model« poučevanja romskih otrok v ločenih učilnicah... Več