Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2011  |  Mladina 13  |  Politika

    Komisija za družbeno katarzo

    Ilustracija za naslovnico Mladine leta 1995

    Koalicija za Rekom je meddržavna iniciativa nevladnega sektorja držav naslednic bivše SFRJ za oblikovanje Regionalne komisije za dokumentacijo vojnih zločinov in etnično motiviranih kršitev človekovih pravic. Koalicija za oblikovanje meddržavne komisije resnice torej. Slednje so se po izkušnjah iz tujine običajno izkazale kot najboljši ali celo edini način za ugotavljanje zgodovinske resnice obsežnejših kršitev... Več

  • Ujetniki lokalne in državne politike

    Potok, iz katerega pijejo Romi iz romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan

    Vanja Hočevar: »Zgradili smo si tole barako, saj nam ne dovolijo zgraditi ničesar drugega. Povsod so podgane, miši in ščurki.« Danilo Hudorovič: »Moji otroci živijo brez vode, brez elektrike in v groznih razmerah, jaz pa se počutim, kot da jim ne morem pomagati. Večkrat sem šel do župana in ga prosil, naj pomaga meni in moji družini. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2011  |  Mladina 10  |  Politika

    »Ni mu mogoče očitati, da je zadovoljeval svoj spolni nagon«

    /media/www/slike.old/mladina/spolne_zlorabe_b5.jpg

    Pred časom je višje sodišče v Mariboru oprostilo župnika Slavka Štefka s Polenšaka, ki je bil na prvi stopnji obsojen spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Dokazom sodniki niso oporekali, dejanje, pravijo, je storil, le da mu »ni mogoče očitati, da je to storil iz spolnih pobud in z namenom zadovoljitve spolnega nagona«. Sodba s takšno argumentacijo ni osamljena, leta 2005 je recimo prav tako... Več

  • Naklepna šlamastika

    Generalna državna tožilka Barbara Brezigar na tiskovni konferenci o arhivih SDV, 2. marec 2011

    Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministru Alešu Zalarju v postopku priprave odgovora na poslansko vprašanje poslala pojasnilo, da je pristojna tožilka odločila, da v primeru sestavljanja več avtentičnih arhivskih dokumentov v enega ni znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. Pisci relevantnih komentarjev h kazenskemu zakoniku in sodna praksa pravijo drugače. Spomnimo. Več

  • Harij Furlan: ”Preiskujemo več bivših in sedanjih funkcionarjev”

    Harij Furlan, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, ocenjuje prvo leto delovanja urada kot uspeh Več

  • Peter Petrovčič

    24. 2. 2011  |  Mladina 8  |  Politika

    Izbris dokončno uspel

    Skupščina Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, 20. februar 2011

    Več odločb ustavnega sodišča, v katerih ustavni sodniki od države zahtevajo vrnitev nezakonito odvzetega statusa izbrisanim. Obsodba Slovenije pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Novela zakona o izbrisanih, ki določa pogoje za vrnitev statusa za stalno prebivanje za nazaj. Na prvi pogled je bilo res veliko narejenega, da se popravijo krivice, ki so nastale z najbolj množično kršitvijo človekovih pravic v... Več

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2011  |  Mladina 7  |  Družba

    Lahko si dober katoličan in vendar uporabljaš kontracepcijo

    /media/www/slike.old/mladina/intervjujon_o_brien.jpg

    Organizacija Catholics for choice predstavlja glas številnih katoličanov v ZDA, Evropi in Latinski Ameriki, ki se ne strinjajo z uradnim stališčem katoliške cerkve glede vprašanj spolnosti. Stojijo na nasprotni strani, kadar skuša uradna cerkev ljudi prepričati, naj ne uporabljajo kondomov in druge kontracepcije oziroma se ne odločajo za splav. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2011  |  Mladina 7  |  Družba

    Krivica do splava?

    Kdaj lahko zdravstveno osebje zavrne medicinski poseg? Kaj se zgodi s pacientom, ki zdravstveno oskrbo kljub temu potrebuje? Kakšno je razmerje med pravili stroke in moralnimi pomisleki zdravnikov pri splavu in kontracepciji? Kakšno vlogo ima pri vsem skupaj Vatikan? In kako je s tem v Sloveniji, kjer ustava zagotavlja »svobodno odločanje o rojstvih otrok«, področna zakonodaja, predvsem podrejeni... Več

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2011  |  Mladina 6  |  Politika

    Preveč človekovih pravic!?!

    Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu

    »Če nismo sposobni institucionalizirati svobode in človekovih pravic, potem jih nihče ne bo varoval, ko bodo napadene. Zato je Svet Evrope tako pomemben. Ima močan mehanizem, s katerim lahko nadzira, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, ki jih prinaša konvencija o varovanju človekovih pravic. In če oziroma kadar jih ne, gredo lahko ljudje na Evropsko sodišče za človekove pravice,« je pred... Več

  • Dolgotrajni sodni postopki kot dober posel?

    Franjo Lukenda je leta 2005 dosegel prvo obsodbo Slovenije zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku

    Rusija, Grčija, Italija, Turčija, Ukrajina, Romunija, Poljska, Bolgarija in Moldavija - te države je parlamentarna skupščina Sveta Evrope pred dnevi posebej navedla kot države z »velikimi sistemskimi pomanjkljivostmi«, ki so razlog za ponavljajoče se kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot posebej skrb zbujajoče je poudarila »zamude pri implementaciji sodb Evropskega sodišča za... Več

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Politika

    Referendum za en evro

    Odvetnik in pobudnik referendumskega vprašanja o enem evru, Franci Matoz in Rado Pezdir

    V državni zbor je pred dnevi prispela pobuda za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi volivci odločali, ali se strinjajo, da bi bil prispevek za RTV za evro višji. Predsednik državnega zbora je sicer že zavrnil razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov, ker je bilo med 2500 predloženimi podpisi le 1826 veljavnih. A pobuda sama je simptomatična, kaže, kako v zadnjem času opozicija prek svojih... Več

  • Mihelja vas 29

    Romi živijo brez vode in elektrike. Stereotip ali resnica? Seveda v Sloveniji živijo tudi Romi, ki imajo elektriko, še pogosteje pa vodo. Tudi takšni so, ki imajo ti dve osnovni dobrini v svojih bivališčih povsem legalno. A vendar, skoraj sedem let po vstopu v obljubljeno unijo je še vedno precej Romov, ki nimajo ne elektrike ne vode. In tudi takšnih, ki dejansko nimajo niti kaplje vode. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Poslanec in pravna država

    Srečko Prijatelj na koprskem sodišču

    Srečko Prijatelj je še vedno član poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Je predsednik odbora za promet, član odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in dveh preiskovalnih komisij ter dvaindvajsetih skupin prijateljstev z drugimi državami. Tako sporoča Prijateljev profil na spletni strani državnega zbora. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 12. 2010  |  Mladina 50  |  Svet

    Dr. Aleš Završnik: "Tehnologija je sredstvo za upor proti zlorabam družbene moči"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuale_zavrnik_b5.jpg

    Sploh vemo, kam gredo v resnici naši podatki, kdo jih zbira, kdo obdeluje, za kaj jih uporablja, ali jih zlorablja? Kaj nas še ločuje od družbe, nad katero bdi Veliki brat? Je informacijska tehnologija, ki je prinesla toliko zabavnih aparatov in aplikacij, v resnici zgolj sredstvo za pridobivanje in zlorabo družbene moči? Zakaj se moramo boriti predvsem za ohranitev zasebnosti na delovnem mestu? In kako je, kot kaže primer WikiLeaksa, mogoče informacijsko tehnologijo izrabiti za nadzorovanje nadzorovalcev? O tem smo se pogovarjali z Alešem Završnikom, raziskovalcem na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Več

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Družba

    Dr. Liljana Selinšek: "Če pogledamo pravno ureditev, je Slovenija dokaj napredna"

    /media/www/slike.old/mladina/intselinek20101109_2116b5.jpg

    Poslanec Zmago Jelinčič, poslanec Andrej Magajna in ne nazadnje osumljenci v zadevi Patria. Vse to so najbolj znani izmed številnih osumljencev, ki jim je policija v zadnjem času zasegla računalnike in druge nosilce digitalnih dokazov, ki naj bi v sodnem procesu igrali bistveno vlogo pri dokazovanju krivde osumljenih. Z dr. Selinškovo smo govorili o posebnostih pri preiskovanju digitalnih dokazov in njihovi uporabi v dokaznem postopku. Več

  • Branko Masleša: "Samohigiena je prvi pogoj za verodostojnost sodstva"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubranko_maslea_bk.jpg

    Potem ko je Miodrag Đorđević umaknil kandidaturo za predsednika vrhovnega sodišča, Marka Šorlija pa ni potrdil državni zbor, je Branko Masleša kot prvi dobil podporo občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Masleša zagovarja več samokritike in samohigiene v sodstvu, krepitev enotne sodne prakse vrhovnega sodišča in proaktivnost v razmerju do drugih dveh vej oblasti. Njegova kandidatura ja sprožila hude očitke, SDS je z njimi seznanila celo tuje diplomate pri nas. Čeprav meni, da bi sodniki morali govoriti izključno skozi svoje odločbe, se je Masleša odzval tudi na kritike, da pooseblja ostanek prejšnjih časov v sodstvu. Verjame v socialdemokratske vrednote, v sodniški stavki ni sodeloval. Več

  • Thorbjørn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajaglan_svet_evrope.jpg

    Generalni sekretar Sveta Evrope je dobro leto, pred tem je bil predsednik norveškega parlamenta in norveške vlade ter norveški zunanji minister. Je tudi predsednik odbora, ki podeljuje Nobelove nagrade za mir in je lani presenetil s podelitvijo nagrade predsedniku ZDA Baracku Obami. Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, je Jagland naklonjen tej ideji, Evropsko unijo je pred leti celo predlagal za Nobelovo nagrado za mir. Z generalnim sekretarjem smo govorili v času, ko konvencija o človekovih pravicah praznuje 60 let. Pravi, da se mora Svet Evrope osredotočiti na težave, ki jih drugi ne znajo rešiti, da je Evropsko sodišče za človekove pravice biser Sveta Evrope, pa tudi, da je krivcev za neuspehe v bližnjevzhodnem mirovnem procesu veliko, da so prepovedi nošenja burk nesmiselne in da islam ni enako terorizem. Jagland je zelo ambiciozen politik, nekateri ga čez čas že vidijo na vrhu Organizacije združenih narodov ... Več

  • Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarudas1884b5.jpg

    Rom, politik, podjetnik in glasbenik. Vse to je Darko Rudaš, ki uživa veliko podporo znotraj romske skupnosti in je ponosen na to, da so mu mandat podelili ljudje. Pravi, da je izgon Romov iz Francije zgolj posledica neukrepanja v podobnih primerih v preteklosti, da so Romi v Sloveniji takšni, kot si jih želi večinsko prebivalstvo v posamezni regiji, da so pri odnosu do romske skupnosti jasne razlike med levo in desno usmerjenimi vladami. In da smejo Romi zahtevati toliko pravic, kolikor sprejemajo dolžnosti, da je čas, da Romi začnejo več politizirati in manj plesati in da romski otroci ne bodo uspešni v šoli, dokler bodo živeli brez vode in elektrike. Več

  • Ko preiskovalec postane preiskovanec

    Branka Zobec Hrastar, tožilka, ki je obtožila Janšo

    Takoj ko je Janša izvedel, da tožilstvo njega in njegove politično-zasebne sopotnike pred sodiščem bremeni gospodarske kriminalitete v zadevi Patria, je SDS ob pomoči SNS vložila zahtevo po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi se ukvarjala s političnim ozadjem zadeve Patria. Predmet preiskave so nekoliko zožili, in sicer zgolj na čas pred nastopom Janševe vlade. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Politika

    Skrajševanje postopkov pred kakovostjo odločanja

    /media/www/slike.old/mladina/intblaz_kovacic_mlinar_photo_matic_zorman3.jpg

    Za jesen napovedane spremembe zakona o kazenskem postopku prinašajo veliko novost - pogajanja med tožilstvom in obrambo o višini kazni, če obdolženec prizna krivdo. Nekako po ameriškem zgledu bo krivi storilec lahko dobil nižjo kazen za kaznivo dejanje, ki ga je storil, če bo dejanje priznal. Po istem zgledu bo lahko nedolžni, ki mu dokazi ne bodo v prid, priznal dejanje, ki ga ni storil, in ušel kazni, predvideni... Več

  • Peter Petrovčič

    19. 8. 2010  |  Mladina 33  |  Politika

    Kdo ne sledi razvoju pravosodja?

    /media/www/slike.old/mladina/il_odvetniki.jpg

    Minister za pravosodje Aleš Zalar za letošnjo jesen napoveduje številne in pomembne spremembe na kazenskopravnem področju, pravzaprav napoveduje kar manjšo reformo pravosodja. Zakonske spremembe so namenjene posodobitvi pravosodnega sistema, da bodo polno zaživele, pa bo potreben čas. Kateri člen v pravosodni verigi policija-tožilstvo-odvetniki-sodišče se bo nanje najtežje prilagodil? In ali bodo, podobno kot se... Več

  • Franc Mazi, upokojeni vrhovni državni tožilec

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikafranc_mazi_bk.jpg

    Franc Mazi je tožilec, ki je želel postati zdravnik. Je tožilec, ki je služboval pod Antonom Drobničem, Zdenko Cerar in Barbaro Brezigar, v času osamosvajanja Slovenije je sodišču predlagal zaplembo dveh številk Mladine in pri notranjem tožilskem nadzoru v zadevi Depala vas našel več strokovnih napak kot pravilnih odločitev. Je tudi tožilec, ki v zadnjih petih letih ni stopil v pisarno sedanje generalne državne tožilke, podprl pa je odločitev, da se Igor Bavčar obtoži mimo preiskave. Več

  • Roderick Liddell

    /media/www/slike.old/mladina/vint_7624.jpg

    Roderick Liddell je predstavnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki na sodišču opravlja delo enega izmed direktorjev, pred tem pa je bil dolga leta tiskovni predstavnik tega sodišča. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic v Evropi, o državah, kjer se človekove pravice najpogosteje in najbolj grobo kršijo, ter o tistih, s katerimi sodišče nima veliko dela. Pa tudi o težavah sodišča s sodnimi zaostanki, o reformi tega vrhovnega varuha človekovih pravic v vsej Evropi in seveda o slovenskih zadevah pred sodiščem, katerih jedro so prav sodni zaostanki. Več

  • Buška ni le buška, grafit ni le grafit!

    Grafit na hiši sodnice, ki je obsodila odgovorne za napad na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča

    V tednu Parade ponosa in tako ob obletnici napada na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča so se homofobi z molotovkami in spreji spravili nad do gejev prijazni ljubljanski lokal Cafe open in hišo sodnice, ki je obsodila Blažičeve napadalce. Cafe open je v zadnjem času sploh pogosta tarča napadov, novost pa je napad na sodnico, v kratkem času že drugi. Več

  • Dober dan za ustavno demokracijo

    Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan izroča odločbo ustavnega sodišča ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal

    »Na tak dan sem hvaležen, da živim v ustavni demokraciji,« so bile prve besede donedavnega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve mag. Gorana Klemenčiča po razglasitvi odločbe ustavnega sodišča o predlaganem referendumu o zadnji noveli zakona o izbrisanih. Kadarkoli doslej so namreč ustavni sodniki odločali o usodi izbrisanih, so jim pritrdili, a nikoli nekako niso upali iti do konca. Več

  • Aleš Zalar, minister za pravosodje

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaale_zalar_bkimg_9629.jpg

    Do zapleta med LDS in Borutom Pahorjem je prišlo zaradi Barbare Brezigar. Kdaj in kako bo razrešena, kako je skoraj lastnoročno zrušila vlado, kaj skriva v magnetogramu, zakaj jo Pahor tako odločno brani in ne nazadnje, kaj prinaša reforma tožilstva, so vprašanja, na katera je odgovarjal minister za pravosodje, ki ga predsednik vlade zdaj spet podpira. Več

  • Čas za komisijo resnice

    Zadnje besede o izbrisu ne bo dala ne Kresalova in ne Grims, pač pa civilna družba.

    »Prakse iz tujine kažejo, da je spravo in celjenje globokih ran in razkola v družbi najlažje zagotoviti prek t. i. truth comissions, komisij, ki se ne ukvarjajo s tem, da bi koga kaznovale, ampak poskušajo priti do zgodovinske resnice. Gre za predlog, o katerem bi veljalo premisliti. Če pa sem realen, dvomim, da Slovenija to zmore. Mogoče čez nekaj let... Več

  • Če bi razmišljal o odhodu, bi bil videti kot izdajalec

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_janko_gorek_b520100323_4802.jpg

    Čeprav je Janko Goršek ob imenovanju za generalnega direktorja policije veljal za popolnoma apolitičnega kandidata, ni več daleč čas, ko bo v delu javnosti obveljal za orodje v rokah Katarine Kresal, kot je Barbara Brezigar orodje v rokah Janeza Janše. Sam vseskozi trdi, da deluje zgolj na podlagi strokovnih odločitev. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Politika

    Hudičevi odvetniki?

    Nina Zidar Klemenčič: »Samo Ceausescujeva Romunija in Hoxheva Albanija sta od odvetnikov zahtevali, da delujejo najprej v interesu enovite oblasti in delovnega ljudstva.«

    Dejstvo je, da slovenska javnost odvetnike dojema kot koruptivne, in kadar zastopajo v javnosti nepriljubljene ljudi, celo kot hudičeve odvetnike, ki bi morali, če je v njih ostalo kaj etike ali morale, poskrbeti, da njihovi klienti končajo v zaporu. Tako nekako kot vidimo v hollywoodskih filmih, ki se ukvarjajo z dilemo odvetnika med moralo in zakonom. Več

  • Čas za slovo

    Predsednik vlade Borut Pahor in generalna državna tožilka Barbara Brezigar na umestitvi novega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa.

    Razrešitev Barbare Brezigar s položaja generalne državne tožilke je v zraku že vse od zadnjih parlamentarnih volitev. Pravosodni minister Aleš Zalar je, ko je prevzel funkcijo, dejal, da bi za razrešitev »morali obstajati zakoniti razlogi in jaz jih ne vidim. Dokler generalna državna tožilka dela po predpisih, dotlej mora uživati podporo.« Dobro leto kasneje so razmere povsem drugačne. Več