Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Poslanci in njihova podjetja

    Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Jezus bi jih prijavil policiji - drugi del

    Čeprav veljavna kazenska zakonodaja slovenske RKC ne obvezuje k razkrivanju spolnih zlorab v svojih vrstah, pa nasprotno velja vsaj za šest njenih duhovnikov. Pet katoliških duhovnikov, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, in eden na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je javnih uslužbencev. Zanje velja dolžnost naznanjanja vseh uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Politika

    Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”

    Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Politika

    Mag. Ana Vodičar: "Danes je vprašanje spolna usmerjenost, kaj če bo čez nekaj let sporno versko prepričanje?"

    Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika. Več

  • Ne za isto mizo

    »Od uveljavitve instituta romskega svetnika leta 2002 je očitno, da se položaj romske skupnosti opazno veliko hitreje izboljšuje v občinah, kjer romski svetnik deluje, kot pa tam, kjer ga nimajo,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Vlada zdaj ponuja uzakonitev tega instituta še šestim občinam, kjer je več romskega prebivalstva, a so ga vse po vrsti zavrnile. Češ da romsko problematiko ustrezno rešujejo na druge primerne načine. In sicer v zadovoljstvo vseh, tudi Romov, tako uspešno, da instituta romskega svetnika sploh ne potrebujejo. Več

  • Izgubljeno z uzakonitvijo

    V Slovenji po zadnjih podatkih živi 2.053.468 ljudi. Zanje velja 807 zakonov, 13.905 podzakonskih aktov in 2218 mednarodnih pogodb. Torej en predpis na nacionalni ravni na 140 prebivalcev. Slovenija je majhna država, zato je število predpisov na prebivalca logično večje kot v velikih državah. A več ko je predpisov, manj je poznavanja in s tem manj spoštovanja teh predpisov. Gre za obratno sorazmerje, ki je dejstvo. Drugače ne gre. In kot tako je razlog vseh pravnih in tudi številnih drugih težav, ki iz njih sledijo. Družba, ki ne spoštuje pravil, ki si jih postavlja sama, pa ni pravna. Nepravna družba je družba, ki deluje vsaj na podlagi zakona močnejšega, če ne celo na podlagi »zakonov« kake druge, še nižje razvojne stopnje družbe. Drsimo v kaos, kjer bodo tisti, ki nimajo, najnižji sloji, manjšine, deprivilegirani in marginalni dobili priložnost? Žal ne, v razmerah, kjer ni jasnih pravil igre, jo vedno najslabše odnesejo prav oni. Tudi to je dejstvo. Več

  • Peter Petrovčič

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Brezčasnost predčasnosti

    O predčasnih volitvah se govori že več kot leto dni. Kakor da bi živeli v Italiji. Le da bi bile tam v tem času predčasne volitve že za nami. V Sloveniji pa je pot do njih izjemno zapletena. Tako ni po nesreči, ker pisci ustave ne bi znali bolje ali ker so pri pisanju ustave kaj spregledali. Nasprotno, temu poglavju so se posvetili posebej pozorno in ga namenoma prepisali iz nemške ureditve, ki daje prednost stabilnosti vlade pred spreminjanjem javnega mnenja med rednimi volitvami. Le da so šli pri zapletanju poti do predčasnih volitev še dlje od Nemcev. Tudi ne po pomoti. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Politika

    Ne v gostilni, ampak v parlamentu

    »Problem sovražnega govora se ne začenja v državnem zboru in se tudi ne konča v državnem zboru,« je pred časom dejal predsednik državnega zbora v odstopu Pavel Gantar. Pa vendarle se in se tudi konča ali, bolje rečeno, bi se moral končati. Poslanci si ne dovolijo besed na meji sovražnega govora ali onkraj nje zato, ker si to dovolijo njihovi volivci. Nasprotno, nizka raven govora v državnem zboru delu prebivalstva, v katerem tli sovraštvo, daje tisto malo potrebnega dodatnega poguma, da začnejo ljudje javno izražati najnižje notranje vzgibe. Ko poslanec na javni televiziji zmerja Rome s Cigani, privilegiranci, lažnivci in tatovi, se množica odpravi nad romsko družino. Ko poslanec za homoseksualce išče rešitev v zdravljenju, civilna iniciativa v nekaj dneh zbere več deset tisoč podpisov proti družinskemu zakoniku ... Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Politika

    Poceni kazniva dejanja in dragi prekrški?

    V začetku julija so začele veljati nove, višje kazni za prometne prekrške. Spet so se nekatere globe dvignile tudi za sto in več odstotkov. Čeprav je inflacija višine kazni za prekrške najvišja prav pri prometu, je takšen tudi siceršnji trend. Za enake prekrške so kazni iz leta v leto višje. Čeprav je to gotovo problem že samo po sebi, pa s seboj prinaša še eno težavo - rušenje razmerij med višinami kazni za prekrške in za kazniva dejanja in s tem rušenje razmerja med splošno sprejeto zavrženostjo enih in drugih. Čeprav je prilagajanje evropskim normam v obdobju po osamosvojitvi terjalo določeno višanje kazni za kazniva dejanja, pa ne gre za bistvene razlike. Pri kaznih za prekrške pač. Več

  • Pogojno veselje

    »To nima smisla!« so bile besede, s katerimi je novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na izobraževalnih dnevih slovenskih tožilcev zaključil analizo deležev posameznih kazni v skupni masi obsodilnih sodb. Predvsem ga moti nenavadno visok delež pogojnih obsodb, ki je v zadnjih letih narasel na kar 77 odstotkov. Pa ne na račun zapornih kazni, pač pa na račun denarnih. O učinkovitosti posamezne vrste kazni na storilca in njeni preventivni funkciji različne kazenskopravne doktrine učijo različno in za naše potrebe ne gre za bistveno vprašanje. Zato poglejmo, kje so vzroki za tolikšno nesorazmerje med tremi glavnimi kazenskimi sankcijami v slovenskem prostoru. Obstajajo zanj sistemski, zgodovinski ali teoretični razlogi? Ali pa so ti povsem banalni, pragmatični in človeški, kot sta recimo pragmatičnost in udobje pravosodnih funkcionarjev, predvsem tožilcev in sodnikov? Več

  • Bombo vzemi! Bombo pripravi! Bombo vrzi!

    Aktivnosti na šolskem igrišču OŠ Martina Konšaka Maribor, 14. maj 2011

    V zadnjem desetletju, dveh, se veliko govori o fenomenu nasilnih otrok. Razloge zanj se išče v nasilnih računalniških igricah, pa nasilnih filmih, besedilih glasbenikov in celo v nasilnih risankah. Na to, da se daleč in blizu nenehno bije določeno število vojn, se pozablja. Velja pač, da živimo v najdlje trajajočem miru v sodobni zgodovini človeštva. Ta mir seveda vzdržujejo vojske in vojaki. Več

  • Račun brez ustavnih sodnikov

    V protestu proti družinskemu zakoniku je očitno dovoljena tudi uporaba otrok (17. maj 2011)

    Čeprav predlog novega družinskega zakonika ne predvideva več izenačitve istospolne skupnosti s skupnostjo moškega in ženske in pravice do posvojitve za istospolne pare, se mu obeta referendum. SDS in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok nista zadovoljni s »partnersko zvezo«, ki se po novem predvideva za istospolne pare, in s posvojitvijo otroka drugega partnerja. Več

  • Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikazvonko_fier_bk.jpg

    Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ... Več

  • Krepitev neučinkovitosti ustavnega sodišča

    Zbirka odločb ustavnega sodišča – bogastvo pomembnih odločitev ali spisek neodgovorjenih vprašanj?

    Predlog za spremembo ustave, s katero bi ustavno sodišče razbremenili nepomembnih zadev, na ustavni komisiji državnega zbora že pred časom ni dobil podpore. Posledično poslanci pred prazniki niso odločali o začetku postopka za spremembo ustave. Točko je koaliciji na silo uspelo premakniti na prihodnjo sejo, a dejansko gre za propadel predlog ustavnih sprememb, saj potrebne dvotretjinske večine ne bo mogoče doseči. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

    Kako daleč si pripravljen iti za denar?

    Na zdravje! Tedanji predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, njegov naslednik Boško Šrot in odvetnika pivovarne Miro Senica (levo) in Stojan Zdolšek (desno)

    Odvetništvo ima na Slovenskem 150-letno tradicijo samostojne in neodvisne službe v pravosodju. Zadnja leta se tradiciji pridružujeta moč in vpliv. Odvetniki so zagotovo ena izmed tistih družbenih skupin, ki so iz obdobja politične in siceršnje tranzicije izšle močnejše, na ravni pravosodja pa so odvetniki nesporni zmagovalci. A iz tega obdobja nosijo s seboj tudi veliko odgovornost. Več

  • Integrirano segregirani otroci

    Osnovnošolci iz romskega naselja Dobruška vas, 11. marec 2011

    Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, 4,3 kilometra od romskega naselja Dobruška vas, 78,7 kilometra od ministrstva za šolstvo. V njej 325 osnovnošolcev, od tega 54 romskih učencev. Te poučujejo tudi ločeno od učencev, pripadnikov večinskega prebivalstva, jemljejo jih iz razredov in z njimi delajo v ločenih učilnicah. Samo romske otroke. Ali »bršljinski model« poučevanja romskih otrok v ločenih učilnicah... Več

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2011  |  Mladina 13  |  Politika

    Komisija za družbeno katarzo

    Ilustracija za naslovnico Mladine leta 1995

    Koalicija za Rekom je meddržavna iniciativa nevladnega sektorja držav naslednic bivše SFRJ za oblikovanje Regionalne komisije za dokumentacijo vojnih zločinov in etnično motiviranih kršitev človekovih pravic. Koalicija za oblikovanje meddržavne komisije resnice torej. Slednje so se po izkušnjah iz tujine običajno izkazale kot najboljši ali celo edini način za ugotavljanje zgodovinske resnice obsežnejših kršitev... Več

  • Ujetniki lokalne in državne politike

    Potok, iz katerega pijejo Romi iz romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan

    Vanja Hočevar: »Zgradili smo si tole barako, saj nam ne dovolijo zgraditi ničesar drugega. Povsod so podgane, miši in ščurki.« Danilo Hudorovič: »Moji otroci živijo brez vode, brez elektrike in v groznih razmerah, jaz pa se počutim, kot da jim ne morem pomagati. Večkrat sem šel do župana in ga prosil, naj pomaga meni in moji družini. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2011  |  Mladina 10  |  Politika

    »Ni mu mogoče očitati, da je zadovoljeval svoj spolni nagon«

    /media/www/slike.old/mladina/spolne_zlorabe_b5.jpg

    Pred časom je višje sodišče v Mariboru oprostilo župnika Slavka Štefka s Polenšaka, ki je bil na prvi stopnji obsojen spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Dokazom sodniki niso oporekali, dejanje, pravijo, je storil, le da mu »ni mogoče očitati, da je to storil iz spolnih pobud in z namenom zadovoljitve spolnega nagona«. Sodba s takšno argumentacijo ni osamljena, leta 2005 je recimo prav tako... Več

  • Naklepna šlamastika

    Generalna državna tožilka Barbara Brezigar na tiskovni konferenci o arhivih SDV, 2. marec 2011

    Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministru Alešu Zalarju v postopku priprave odgovora na poslansko vprašanje poslala pojasnilo, da je pristojna tožilka odločila, da v primeru sestavljanja več avtentičnih arhivskih dokumentov v enega ni znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. Pisci relevantnih komentarjev h kazenskemu zakoniku in sodna praksa pravijo drugače. Spomnimo. Več

  • Harij Furlan: ”Preiskujemo več bivših in sedanjih funkcionarjev”

    Harij Furlan, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, ocenjuje prvo leto delovanja urada kot uspeh Več

  • Peter Petrovčič

    24. 2. 2011  |  Mladina 8  |  Politika

    Izbris dokončno uspel

    Skupščina Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, 20. februar 2011

    Več odločb ustavnega sodišča, v katerih ustavni sodniki od države zahtevajo vrnitev nezakonito odvzetega statusa izbrisanim. Obsodba Slovenije pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Novela zakona o izbrisanih, ki določa pogoje za vrnitev statusa za stalno prebivanje za nazaj. Na prvi pogled je bilo res veliko narejenega, da se popravijo krivice, ki so nastale z najbolj množično kršitvijo človekovih pravic v... Več

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2011  |  Mladina 7  |  Družba

    Lahko si dober katoličan in vendar uporabljaš kontracepcijo

    /media/www/slike.old/mladina/intervjujon_o_brien.jpg

    Organizacija Catholics for choice predstavlja glas številnih katoličanov v ZDA, Evropi in Latinski Ameriki, ki se ne strinjajo z uradnim stališčem katoliške cerkve glede vprašanj spolnosti. Stojijo na nasprotni strani, kadar skuša uradna cerkev ljudi prepričati, naj ne uporabljajo kondomov in druge kontracepcije oziroma se ne odločajo za splav. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2011  |  Mladina 7  |  Družba

    Krivica do splava?

    Kdaj lahko zdravstveno osebje zavrne medicinski poseg? Kaj se zgodi s pacientom, ki zdravstveno oskrbo kljub temu potrebuje? Kakšno je razmerje med pravili stroke in moralnimi pomisleki zdravnikov pri splavu in kontracepciji? Kakšno vlogo ima pri vsem skupaj Vatikan? In kako je s tem v Sloveniji, kjer ustava zagotavlja »svobodno odločanje o rojstvih otrok«, področna zakonodaja, predvsem podrejeni... Več

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2011  |  Mladina 6  |  Politika

    Preveč človekovih pravic!?!

    Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu

    »Če nismo sposobni institucionalizirati svobode in človekovih pravic, potem jih nihče ne bo varoval, ko bodo napadene. Zato je Svet Evrope tako pomemben. Ima močan mehanizem, s katerim lahko nadzira, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, ki jih prinaša konvencija o varovanju človekovih pravic. In če oziroma kadar jih ne, gredo lahko ljudje na Evropsko sodišče za človekove pravice,« je pred... Več

  • Dolgotrajni sodni postopki kot dober posel?

    Franjo Lukenda je leta 2005 dosegel prvo obsodbo Slovenije zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku

    Rusija, Grčija, Italija, Turčija, Ukrajina, Romunija, Poljska, Bolgarija in Moldavija - te države je parlamentarna skupščina Sveta Evrope pred dnevi posebej navedla kot države z »velikimi sistemskimi pomanjkljivostmi«, ki so razlog za ponavljajoče se kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot posebej skrb zbujajoče je poudarila »zamude pri implementaciji sodb Evropskega sodišča za... Več

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Politika

    Referendum za en evro

    Odvetnik in pobudnik referendumskega vprašanja o enem evru, Franci Matoz in Rado Pezdir

    V državni zbor je pred dnevi prispela pobuda za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi volivci odločali, ali se strinjajo, da bi bil prispevek za RTV za evro višji. Predsednik državnega zbora je sicer že zavrnil razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov, ker je bilo med 2500 predloženimi podpisi le 1826 veljavnih. A pobuda sama je simptomatična, kaže, kako v zadnjem času opozicija prek svojih... Več

  • Mihelja vas 29

    Romi živijo brez vode in elektrike. Stereotip ali resnica? Seveda v Sloveniji živijo tudi Romi, ki imajo elektriko, še pogosteje pa vodo. Tudi takšni so, ki imajo ti dve osnovni dobrini v svojih bivališčih povsem legalno. A vendar, skoraj sedem let po vstopu v obljubljeno unijo je še vedno precej Romov, ki nimajo ne elektrike ne vode. In tudi takšnih, ki dejansko nimajo niti kaplje vode. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Poslanec in pravna država

    Srečko Prijatelj na koprskem sodišču

    Srečko Prijatelj je še vedno član poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Je predsednik odbora za promet, član odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in dveh preiskovalnih komisij ter dvaindvajsetih skupin prijateljstev z drugimi državami. Tako sporoča Prijateljev profil na spletni strani državnega zbora. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 12. 2010  |  Mladina 50  |  Svet

    Dr. Aleš Završnik: "Tehnologija je sredstvo za upor proti zlorabam družbene moči"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuale_zavrnik_b5.jpg

    Sploh vemo, kam gredo v resnici naši podatki, kdo jih zbira, kdo obdeluje, za kaj jih uporablja, ali jih zlorablja? Kaj nas še ločuje od družbe, nad katero bdi Veliki brat? Je informacijska tehnologija, ki je prinesla toliko zabavnih aparatov in aplikacij, v resnici zgolj sredstvo za pridobivanje in zlorabo družbene moči? Zakaj se moramo boriti predvsem za ohranitev zasebnosti na delovnem mestu? In kako je, kot kaže primer WikiLeaksa, mogoče informacijsko tehnologijo izrabiti za nadzorovanje nadzorovalcev? O tem smo se pogovarjali z Alešem Završnikom, raziskovalcem na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Več