Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Likovna umetnost, ur. sv. Andrew Graham-Dixon

    Ker so o zgodovini slikarstva ter kiparstva objavljene številne knjige, si ob najnovejšem prevodu velja zastaviti vprašanje: kako nagovarja bralca? Takšno delo je seveda pretenciozno, saj vsebino fakultetnega ali akademskega izobraževanja spravi na dobrih 600 strani.

  • Bernard Nežmah

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Franc Jeza: In zgodil se bo čudež

    Jeza (1916-1984) je bil član OF, l. 1941 so ga aretirali fašisti in obsodili na 30 let ječe, po vojni je diplomiral in delal kot časnikar pri »Slovenskem poročevalcu«, toda njegovih knjig na Slovenskem niso izdajali niti prodajali. O čem je pisal?

  • Bernard Nežmah

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Zorko Simčič: Poslednji deseti bratje

    Avtor si je zanj izmislil posebni slog, ki onemogoča enostavno identifikacijo z junakom. Namesto enega jih zgradi desetine, ki jih usoda razmeče po različnih celinah, po velemestih in po vasicah, celo po različnih epohah, saj v delo vpleta tudi lik karantanske desetnice Marjetice.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Pamflet

    Državljanski korak

    Predsedniška tekma napoveduje nove oblike dosedanjih kampanij. Kandidat Danilo Türk poskuša spremeniti svoj imidž razsipnega vladarja. Če je poprej deloval v smeri monarha, ko je pred leti zahteval celo posebno predsedniško rezidenco, sedaj pripoveduje o skrbi za vodo, pledira za prehransko samooskrbo, pred dnevi pa je izrekel zgodovinski stavek: Postojnska jama je nacionalni simbol Slovenije!

  • Bernard Nežmah

    20. 7. 2012  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Varlan Šalamov: Kolimske zgodbe

    Če je Solženicin sinonim za rusko literaturo o terorju stalinizma, je Šalamov pojem za moč človeškega bitja. V daljni Sibiriji taboriščnik crkuje od mraza, že več let ni imel v rokah knjige in časopisa, ne šteje več dni v tednu, njegov besedni zaklad se skrči na dva ducata besed.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 7. 2012  |  Mladina 29  |  Pamflet

    Bojni bobni v parlamentu

    Aktualni politični spopadi so dosegli doslej najvišji stadij. Vlada procesuira serijo zakonov, za katere pravi, da so zdravilo za finančni primanjkljaj. V parlamentu je ustanovitev holdinga, ki naj bi zamenjal razvpito AUKN. In kaj stori opozicija? Jih secira, predlaga spremembe, opozarja na posamezne sporne člene? Ne, glasnogovornik »Pozitivne Slovenije« Roman Jakič razloži, da gre za enajstmilijardni plen v enem popoldnevu. Predsednik SD Igor Lukšič pove isto z živalskimi metaforami: vlada se pripravlja na zadnji plenilski pohod, najprej levi, potem hijene, na koncu mali glodalci, ki bodo pojedli 10 milijard.

  • Bernard Nežmah

    13. 7. 2012  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Robert Darnton: Zadeva knjiga

    Kaj s knjigami, časopisi in knjižnicami? V ZDA so denimo množično preslikali stare časnike na mikrofilme, iz bibliotek so tako odprodali in razdelili vezene letnike in s tem pridobili precej prostora, toda preslikani teksti niso identični, v njih je najti precej novih črkovnih napak, predvsem pa je mikrofilm pogosto neberljiv. V bitki za prostor knjižnice množično izločajo knjige, ki so jih zdaj ocenili za manj pomembne, a to je aroganca do prihodnosti, ki bi morda našla novi pomen prav v teh čtivih.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 7. 2012  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Goljufija z besedami

    Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?

  • Bernard Nežmah

    6. 7. 2012  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Arto Paasilinna: Prikupna struparka

    Paasilinni je uspelo ustvariti trade-mark: karkoli je napisal, vse nosi pečat njegovega sloga, pri čemer je nemogoče izpostaviti posamični roman in zanj reči, da je najboljši med vsemi. Tudi zadnji prevod zagrabi bralca tako kot »Zajčje leto«, »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami« in drugi. Zastavek je preprost: upokojenka, ki ji trije prestopniki pobirajo penzijo in jo terorizirajo, finska policija pa je neuporabna. Običajno iz take teme nastane kriminalka, grozljivka ali drama, tu pa se igrivi cinizem cepi z iznajdljivim in elegantnim uporom terorizirane.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 7. 2012  |  Mladina 27  |  Pamflet

    Manjkajoče mere

    Preimenovanje vojašnic je sprožilo vrsto besednih in parlamentarnih polemik. Mediji postavljajo konfrontacije na prve strani, hkrati pa izrekajo tudi razumsko kritiko, češ, da so to ideološke in za državo škodljive delitve. Zares racionalno, številna druga vprašanja so pomembnejša. Eno je seveda gradnja TEŠ 6, projekt, ki bo finančno in okoljsko usoden še za prihodnje rodove. A njegovi nasprotniki s svojimi argumenti ne dosežejo naslovnic in udarnih teve minut.

  • Bernard Nežmah

    29. 6. 2012  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Henrik Neubauer: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941-1945

    Katere opere so bile na sporedu, kdo so bili pevci in režiserji, kdaj in kaj so uprizarjali, kdo in kolikšna je bila publika, so teme, zraven pa seveda njihova umestitev glede na okupatorje in partizansko vodstvo. Čeprav bo delo v prvi vrsti pritegnilo poznavalce opere, je morda še bolj intrigantno s stališča kulturne zgodovine.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 6. 2012  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Kazen kot lek

    Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.

  • Bernard Nežmah

    22. 6. 2012  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga

    A. Roger Ekirch: Ob zatonu dneva

    Študija predindustrijske dobe deluje kot znanstvena fantastika, ki črpa iz preteklosti. Prihod noči je bil svetel trenutek konca dnevnega garanja. Oblasti so jo določile kot čas počitka in molitve. Trobljenje je označilo konec dneva, ljudje so hiteli v mesta, da jim ne zapro mestnih vrat. Noč je bila često doba policijske ure, gibanje pa onemogočeno, ker so bila naselja v temi, ulice pa zaprte z verigami ali hlodi. Razširjeni poklic je bil nočni čuvaj, zapahnjeni dom pa je postal trdnjava, v kateri so ljudje spali z meči, kiji ali srpi ob postelji. Iskan je bil pes čuvaj – najraje črna zverina, ki ga tolovaji niso opazili. Pred iznajdbo »luciferk« - vžigalic, so si ogenj sposojali pri sosedih v obliki gorečega kosa lesa. Kurili so na vse, kar jim je prišlo pod roko – od živalskega dreka do skrilavcev ob obalah, ki so bili prepojeni z nafto.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 6. 2012  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Tokrat drugačen pojem države

    Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.

  • Bernard Nežmah

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Erich Fromm: Umetnost življenja

    Resda študija, vendar pa pisana za slehernika, ki premore vztrajnost, trud in pozornost. Knjiga, ki je nastajala sredi sedemdesetih let, postaja iz leta v leto bolj aktualistična.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Pamflet

    Kralji hokeja, svetovalcev in mode

    V Los Angelesu so hokejisti »LA Kings« premagali »NJ Devils« in osvojili »Stanleyev« pokal. Z domačimi navijači slavijo kajpak tudi slovenski navdušenci, saj je bil Anže Kopitar eden osrednjih mož odločitve. Ta hip torej spada med najboljše igralce hokeja na svetu od Vladivostoka pa do Vancouvra. Koliko pa je vredno njegovo igranje?

  • Bernard Nežmah

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga

    Theodore Zeldin: Intimna zgodovina človeštva

    Toda naslovne besede jasno merijo na drugačnost od klasičnih zgodovin vladarjev in njihovih imperijev, a tudi ob Braudela in proučevanja razvoja institucij in mrež menjave, in še toliko bolj od zgodovinopisja vsakdana.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Prašni drobci vsakodnevne zgodovine

    Prvič v parlamentarni zgodovini je predsednik stranke na volilnem kongresu izgubil svoj položaj. Večina delegatov SD je namreč izbrala Igorja Lukšiča proti Borutu Pahorju. Precej demokratično, toda še vedno po principih samoupravljanja. Stranka namreč ni sledila zgledu francoskih socialistov, kjer so o vodji odločali zainteresirani volivci neposredno, brez delegatov, ki bi glasovali v njihovem imenu. Je bilo to nerešljivo? Nikakor, na kongresu kaže, da je potekala trgovina, ki je ponujala benificije za podporni glas. Toda, tudi v delegatskem sistemu bi vsaka volilna enota lahko organizirala volitve članstva, tako da bi delegati na kongres prinesli samo že izvoljeno ime v svojem rajonu.

  • Bernard Nežmah

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga

    Eduardo Galeano: Šola narobe sveta

    Resda ni revolucionar, ki bi pozival k vstaji in demonstracijam, je pa avtor, ki postavlja pod vprašaj vladajoče slike sveta. Njegova orodja so zgodovinski spomin, sarkazem in mišljenje, ki prebija šablone.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Pamflet

    Kastracija očeta slovenske države

    Parlamentarne stranke, ki praktično nikoli niso enoglasne, so se tokrat zedinile. Seveda ni pledirati za apriorno strankarsko enotnost, saj politično pluralna družba zahteva prav prakso, da se z najvišjega odra politike sliši čim več različnih glasov in s tem kajpak tudi pomislekov proti predlaganim vladnim zakonom. Vsekakor pa je malo primerov v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, ko so predstavniki parlamentarnih strank drug za drugim ponavljali isto stališče. Kaj je torej vsebina, ob kateri sta segli v roke celo najbolj antagonistični stranki, kot sta Janševa SDS in Jankovićeva PS? – Praktična ukinitev referenduma!

  • Bernard Nežmah

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Marcel Štefančič, jr.: Teror zgodovine

    Bralec, ki avtorja prepozna že po voluminoznosti, bo tokrat presenečen. Od 159 strani knjige je zavzel Štefančičev tekst le asketskih 55 strani, medtem ko glavnino tvorijo fotografije in plakati skupine Laibach. Je torej v tem neenakem boju avtorjev tekst le spremljava k podobam?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Mister 10 odstotkov?

    Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.

  • Bernard Nežmah

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga

    Adam Michnik: Iskanje izgubljenega smisla

    Avtorjevo stališče je vnaprej kredibilno: disident, ki je bil od časov Gomulke sam žrtev režima, v dobi demokracije nasprotuje lustriranjem tako partijskih mogotcev, kot ovaduhov in oporečnikov s črnimi pikami izdajstva. Toda vseeno – zakaj?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Pamflet

    Manipulacije pojmov

    Teve kamere so nam postregle z odlomki policijske akcije, ki je polovila serijo preprodajalcev orožja in drog. Dogodek deluje kot spektakel, vendar pa bi še bolj sodil v politiko in sicer kot tema za vladni premislek. Eden izmed indicev za policijska posredovanja so bili namreč posamezniki, ki imajo status brezposelnih, živijo in bivajo pa kot razred »nouveaux riches«. Enostavno, tako bogastvo je plod kriminalnih početij.

  • Bernard Nežmah

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Kornelija Benyovsky Šoštarić: Zeleni kvadrat

    Vladajoči predstava vrtičkarja je čemerno in zaplankano bitje, ki se muči z motiko v roki, namesto da bi znal užiti lepote modernega življenja. Toda potem se pojavi Mme Benyovsky, vilinska dama z zagrebških ulic, ki skozi reportaže in knjige razkriva svoj nepojmljivi užitek.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Prazniki brez čebel

    Janševa vlada je letos odpravila državno proslavo na »Dan OF«. Prvič v zgodovini so partizanski veterani protestirali proti zmanjševanju državnega pomena tega praznika. Leta 1951 je ljudska skupščina SR Slovenije sprejela zakon, po katerem so začeli praznovati 22. julij kot »Dan vstaje slovenskega naroda«. Leta 1952 tako »Dan OF« ni bil več državni praznik in dela prost dan, toda nihče ni protestiral, celo Josip Vidmar in drugi udeleženci zgodovinskega sestanka ne.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Miha Fras

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."

    V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Klay Lamprell: Pariz: vse, kar te zanima/ London: vse, kar te zanima

    Torej brošuri izključno za najstnike? Niti ne, uporabna sta za vsakogar, ki ne ve, kaj bi pravzaprav počel v mestu. Trčimo torej ob sodobni fenomen turizma; nekoč popotnik ni poznal te zadrege, saj je odšel v kraj, o katerem je poprej že leta prebiral in sanjal. Skratka, vodiča rešita turista s tem, da mu travmatično dolgi seznam izbire skrčita na nekaj ducatov zgodb. Namesto množice slik v galerijah, serije cerkva in muzejev, spomenikov in ulic, ki mu pred očmi poskakujejo samo kot podobe, dobi zaokrožene pripovedi. Denimo: Place de la Concorde mu je samo še eden izmed trgov, če pa izve, da ga je dal zgraditi Ludvik XV., da bi na njem stal v podobi kamnitega jezdeca na konju, potem pa so v revoluciji na njem postavili giljotine, pod katerim je padlo 40 tisoč glav, tudi kralja Ludvika XVI., se trg spremeni v pripoved. Ker je postal dejansko Giljotinski trg, je po revoluciji utelešal kolektivno travmo, pa so ga zato preimenovali v Trg sloge, a ker ga to še ni očistilo krvnega madeža, so iskali preusmeritev pozornosti. Kako so to storili? - Iz Egipta so l. 1836 privlekli 23 metrov visok in 3300 let star obelisk in ga postavili na sredo trga.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Brez pogleda drugam

    Po dvajsetletnici slovenske državnosti si marsikdo zastavlja vprašanje: ali smo sanjali o takšni državi? Bridki trenutek, toda v sebi še vedno spodbuden. Ob dvajsetletnici Titove Jugoslavije si ljudje niso postavljali takšnih vprašanj. Seveda bi lahko oporekali, češ da so bila takrat zlata leta socialne države. Toda, ali to sploh drži? V šestdesetih, torej v najbolj liberalni epohi starega režima, je iz države emigriralo več kot milijon ljudi, ki so si našli delo zunaj domovine. Zmagovalci nad nemškimi okupatorji so množično drli v poraženo Nemčijo kot gastarbajterji, kjer so z delom zaslužili deset krat več kot doma. Čisti paradoks: iz dežele, kjer je na oblasti delavski razred, delavci množično bežijo v državo kapitalistov, kjer izkoriščajo zaposlene.

  • Bernard Nežmah

    20. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Eduardo Galeano: Odprte žile Latinske Amerike

    Zgodovinopisje predava Južno Ameriko skozi kulture Inkov, Aztekov in Majev, španske in portugalske osvojitve, pobijanje Indijancev, skozi osamosvojitvene vojne in vladavino diktatur 20. stoletja. Galeano zastavi svoje delo drugače - kot zgodovino plenjenja. Najprej rudnikov zlata in srebra, potem solitra, boksita, nafte in železa. G