Bernard Nežmah
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Pamflet
Spopad sindikatov z vlado se je zaostril do odločitve za splošno stavko, ki naj bi zajela skoraj 100 tisoč uslužbencev. Vzemimo hipotetični dan stavke, ko bodo stavkali v vrtcih, zdravstvenih domovih in na sodiščih. Postavimo se v kožo koga izmed več kot deset tisoč gradbenih delavcev, ki so pred letošnjim letom izgubili službo. Prvi bo šel na pregled v zdravstveni dom, kjer ga bodo odslovili, njegov kolega bo na sodišču iskal pravico do delodajalca, ki mu ni plačeval prispevkov, a bo pravica ta dan počivala, tretji bo peljal otroka v vrtec, ki mu ga bodo na vratih vrnili, ker stavkajo.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Pamflet
Pogajanja med vlado in sindikati o znižanju plač in drugih dohodkov v javnem sektorju so seveda prva tema. Tukaj bi privarčevali nekaj milijonov, tam nekaj deset, spet tam še nekaj več. Sindikalisti vmes protestirajo zoper rezanje le pri zaposlenih, ko pa bi lahko obdavčili cerkveno premoženje, umaknili vojaštvo iz Afganistana, zmanjšali vojaški proračun, obdavčili luksuz etc. Medtem ko vladna stran načrtuje zmanjšanje izdatkov za 800 milijonov, bi opozicija napravila rez le za 400 milijonov. Na mizi so vse teme razen ene – ustavitev investicij v TEŠ 6. Bijejo se srdite bitke, ali naj denimo policistom znižajo plače za dobrih sto evrov, za osemdeset, za sploh nič. Skratka, o relativno malih zneskih tečejo diskusije in polemike, o največjem izdatku, ki šteje več kot milijardo, pa molk. O tem se ne govori, to se ne postavlja pod vprašaj, Bog ne daj, da bi zadevo znova odprli. Pri TEŠ 6 ni varčevanja.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Pamflet
Vseslovenska akcija čiščenja narave je bila impozantna. Več kot 230.000 prostovoljcev, ki sta se jim pridružila tudi državni predsednik in premier, si je vzelo dan in vneto odstranjevalo artefakte, ki so jih ignoranti odvrgli v gozdičke, na travnike in bregove voda. Osupljiva je visoka kolektivna zavest spoštovanja narave in redka angažiranost, ko množice napravijo korak od negodovanja h konkretni akciji. Ljudstvo in oblast dobesedno z roko v roki na skupni strani s prirodo.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Kajetan Gantar: Zasilni pristanek
Po spominih na mladost v »Utrinkih ugaslih sanj« (2005) so tudi novejši spomini žanr, ki presega memoaristiko. So namreč obenem tudi kulturna zgodovina skritega vsakdana. Kje je tekla nevidna bitka ob smrti velikana duha, kot je bil Anton Sovrè? - Leta 1963 je bil to cerkveni pogreb, ki je uradno veljal za nezaželenega.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Pamflet
Kaj med mnogimi podobnostmi združuje Ljubljano in Slovenijo? Tako glavno mesto kot država sta rekordno zadolženi. Še nikoli v novejši zgodovini ni bila prestolnica tako visoko zadolžena, kot je danes. In povsem enako velja za državno blagajno. Kako torej oblasti ravnajo v identičnih razmerah?
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Pamflet
V Sloveniji se je pojavil negativec leta, če ne kar desetletja. Poslanec Ivan Simčič (Desus) se je, kot kažejo dejstva, postavljal s srednješolskim spričevalom, ki je bilo ponarejeno. Mediji, še zlasti televizije, brskajo in iščejo ter sestavljajo sliko te nečednosti. Mož je sicer kasneje po pravilih dokončal fakulteto in izdelal spodobni diplomi. Stari delikt je resda vmes že zastaral, toda javno mnenje in mediji so striktni, zahtevajo njegovo poslansko glavo. Kazen, da so ga pred leti vrgli iz vojske, je premajhna. Naložiti mu je dodatno kazen, tak človek pač ni vreden časti državnega poslanca!
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Pamflet
Danes resnica, jutri razkriti falsifikat
V največji državi na svetu so za predsednika izvolili Vladimirja Putina. Že dan po volitvah ga tekmeci obtožijo za ponarejanje glasov, deset tisoč protestnikov pa se zbere v glavnem mestu na demonstracijah. Vsekakor podobe, ki ne govorijo o demokratičnih volitvah.
-
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
-
Ena magičnih besed, ki obeta napredek, je kompjuterizacija. Vest, da naj bi poslanci dobili nove prenosne računalnike, je kajpak razburila medije in javnost. Državni zbor je nakupil 156 računalnikov za 172 tisoč evrov. Ti aparati sicer omogočajo tudi marsikaj koristnega, količine informacij in primerjave z drugimi državi so poslancem vsekakor v prid. Toda kakšen signal pošilja parlament ljudstvu?
-
Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem
Avtor je domačin, duhovnik in erudit. V maniri polihistorja je zbiral najrazličnejše vednosti o deželi ob presihajočem jezeru. Predstavlja zgodovino poplav od 17. stoletja naprej, človekove poskuse spreminjanja jezera z jezovi in pregradami, ideje osuševanja, ljudski upor proti posegom v naravo, beleži vrste rib, ki tam bivajo in izpostavlja zgodovino vstavljanja neavtohtonih rib. Vendar delo ne izhaja le iz brskanja po arhivih, starih zapiskih in pismih, vseskozi je pozorno na spontano simbiozo jezera in prebivalstva. Ob sušah tako ribiči ne rešujejo nedavno vnesenih rdečeperk in ostrižev, a ta duh tradicije se kaže tudi v sodnih sporih, ko domačini zahtevajo nazaj stoletne pravice do ribolova, ki jim jih je vzel zakon, sprejet pod komunizmom.
-
Vodstvo projekta TEŠ 6 s Simonom Totom na čelu postavlja alternativo: ali dokončamo začeti projekt in povečamo gospodarski in družbeni razvoj, ali pa vsak dan izgubimo sto tisoč evrov na pogodbenih kaznih? Seveda ga ni, ki bi se v taki dilemi odločil za drugo možnost. Pač, eden je neuničljivi Vili Kovačič, ki dokazuje nasprotno, ko naniza 21 razlogov proti in navaja, zakaj bi bil projekt TEŠ 4 in TEŠ 5 nekajkrat cenejši, okoljsko bistveno prijaznejši in bi omogočil 10 krat več delovnih mest kot TEŠ 6.
-
Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«
Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.
-
Novemu parlamentu je z ukinitvijo samostojnega ministrstva uspelo nekaj povsem nepričakovanega. Spodbudilo je kulturnike k družbeni angažiranosti. Podpisujejo peticijo in na medijske strani so spet prišla razmišljanja o pomembnosti kulture. Skoraj deset tisoč podpisov je impozantna številka, ki daje priložnost prihajajoči vladi, da jo vzame zares, ji prisluhne in se zapiše v zgodovino kot vlada, ki je svojo prvotno odločitev predrugačila in ponovno vzpostavila samostojni vladni resor kulture.
-
Umberto Galimbeti: Miti našega časa
Zakaj filozof napade mite, za katere se zdi, da tvorijo idejne temelje družbe, saj jih mediji, politiki in vladajoče ideologije tako vneto širijo? – »Ideje mislimo, miti pa so ideje, ki se nas lastijo.« Medtem ko se je Galimberti v knjigi »Grozljivi gost« spraševal, kako lahko mladi danes sploh še preživijo, se je zdaj še bolj radikaliziral: kaj je sploh vsebina življenja odraslih, ki ga določajo in oblikujejo verovanja v moderne mite?
-
Še preden je mandatar Janez Janša predstavil kandidate za ministre, je njegova neobstoječa vlada doživela toliko kritik, kot še nobena v takem času. Zvrstile so se peticija za ohranitev kulturnega ministrstva, peticija proti združevanju ministrstev za okolje in kmetijstvo, grožnja z ustavno presojo zaradi pridružitve tožilstva ministrstvu za notranje zadeve, pismo policijskega sindikata, dramatični poseg predsednika Vrhovnega sodišča etc.
-
Sovraštvo v besedi in s sekiro v roki
Potem ko je pet strank SDS, DLGV, SLS, Desus in NSi potrdilo koalicijsko pogodbo, je od vloge modrega vladarja odstopil predsednik Danilo Türk, saj je nejevoljen sporočil, da sam ne bo več predlagal imena mandatarja, kandidat Janez Janša, pa da je po njegovem nelegitimen. Tokrat se je dogodilo prvič, da je državni predsednik najprej favoriziral dva kandidata, ki sta mu bila blizu, po njuni zavrnitvi pa ni potem predlagal tretjega, ki se mu obeta poslanska podpora.
-
Od zdravila do strupa je samo korak. Ko stopi bolnik v lekarno, se počuti varno. Apotekarju prostodušno razkrije svoje tegobe, saj mu zaupa, da mu bo skrbno in preudarno odmeril lek. Če gre v trgovski center, bo zadržan, ker pač ve, da bi mu trgovec podtaknil polno malho, če bi se mu le prepustil. Lekarnar je eden zadnjih poklicev, ki predpostavlja visoko etično držo.
-
Pred glasovanjem za mandatarja kandidat Zoran Janković ni uspel skleniti koalicijske pogodbe, s katero bi mu potencialne vladne stranke zagotovile absolutno večino 46 ali več glasov. Je torej vrnil mandat? Nasprotno, da bi pridobil Desus, je Karlu Erjavcu zagotovil, da ima poleg 44 glasov (LZJ, SD, Desus) še dva glasova. Kako? Bodisi je blefiral bodisi se je na skrivaj dogovoril z dvema članoma strank, ki so sicer najavile, da ga ne bodo podprle.
-
Na prelomu leta so mediji in stranke kot največjega trouble-makerja naslikali Gregorja Viranta. Deževali so očitki: Kako naj stranka z osmimi poslanci snuje vladno koalicijo? Zakaj se vendarle ne pridruži k Jankoviću? Kakšna izguba časa je bil njegov poskus tretje poti?
