Borut Mekina
-
Različne naložbe v vrednosti 252,6 milijona evrov naj bi bile povezane z univerzijado leta 2013 v Mariboru. Tako sta leta 2008 obljubljala tedanji šolski minister Milan Zver in župan Maribora Franc Kangler Mednarodni univerzitetni športni zvezi, ki je v Torinu izbrala prav Maribor. Za 14-dnevni dogodek, ki naj bi se ga udeležilo okrog 2000 ljudi, bi potrošili 71,8 milijona za športno infrastrukturo in 158 milijonov za nastanitvene zmogljivosti, denar pa naj bi prišel „iz evropskih in javnih sredstev“ ter tudi iz „zasebnega sektorja“. A to je bilo pred krizo ...
-
Afera Patria: Dokončno zavrnili Janšo
Višje sodišče v Ljubljani je dokončno zavrglo pritožbo Janeza Janše in njegovega odvetnika Francija Matoza v primeru ovadbe zoper Branko Zobec Hrastar. Kot je znano, je lani poleti Janša bivšo tožilko v zadevi Patria Branko Zobec Hrastar na odmevni tiskovni konferenci obtožil ponarejanja in zlorabe položaja. Ker naj bi bila ponaredila podatke iz policijske preiskave, celo „edini ključni dokaz“ v primeru Patria, sta Janša in Matoz na pompozno sklicani tiskovni konferenci predstavila „nove dokumente“ in tožilko kazensko ovadila.
-
Bo šesti blok v Šoštanju zaseben?
Protikorupcijska komisija je ta teden ugotovila, da je bil 1,3 milijarde evrov vreden projekt gradnje bloka TEŠ 6 voden netransparentno, da je bil nad njim opravljen pomanjkljiv nadzor, da je bil projekt obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi in da so obstajala nasprotja interesov, kar pa ni nič presenetljivega.
-
Ko je vlada Boruta Pahorja pred tremi leti zamenjala Anžeta Logarja, tedanjega vodjo vladnega urada za komuniciranje (UKOM), je zaradi t. i. političnega kadrovanja nastal cel halo. Vsi so bili na nogah, od opozicije do medijev. Ker je tedanji generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl Logarja zamenjal brez »pisne obrazložitve«, je protestirala SDS, Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je Pahorju poslal celo odprto pismo, v katerem mu je očital »komaj ste obuli premierske čevlje, že hodite po svojih lastnih obljubah«, glasila SDS pa so Logarja objavljala na naslovnih straneh kot žrtveno jagnje.
-
Generalni sekretar stranke DeSUS Ljubo Jasnič se ne spomni točno, kakšni so zunanjepolitični cilji DeSUS-a. »Če smo kaj napisali o zunanji politiki, smo v treh stavkih,« pravi. Poleg predsednika stranke Karla Erjavca ima DeSUS še dva podpredsednika in eno podpredsednico, Marijo Gjerkeš Dugonik. A žal tudi Gjerkeševa ne zna odgovoriti, kakšna so bila doslej prizadevanja stranke na tem področju. Konkretno se o zunanjepolitičnih vprašanjih nikoli niso posebej pogovarjali, »smo se pa glede tega načelno opredelili«, trdi. Niti drugi visoki člani stranke DeSUS ne vedo točno, kaj ta opredelitev je. Valter Drozg, podpredsednik, se ne spomni ničesar posebnega. Oziroma se spomni, da imajo »neki odbor za zunanjo politiko«. Marjan Malek, predsednik podravskega pokrajinskega odbora stranke, pa pravi, da seveda vsaka stranka »razmišlja tudi o zunanji politiki, a vam predlagam, da pogledate v naš program«.
-
Janšev pohod skozi institucije
Na vrhu slovenske državne uprave sedi 15 generalnih sekretarjev, na vsakem ministrstvu po eden, in 54 direktorjev direktoratov. Pomenijo vrhnjo plast uradništva in mejo, za katero se začne politika. Po hierarhiji jim namreč sledijo politično imenovani funkcionarji, to so državni sekretarji in ministri. Položaj generalnih sekretarjev in direktorjev direktoratov je zato v Sloveniji vedno veljal za lakmusov papir kadrovske politike posamezne koalicije. Odnos do njih je vedno kazal, kako daleč si posamezna koalicija upa pri kadrovanju, predvsem pa, ali se zna samoomejiti in potegniti ločnico med politiko in drugimi področji, kot so mediji, šolstvo in gospodarstvo.
-
Cerkev oziroma blejska župnija se je odločila za prenovo dveh objektov na Blejskem otoku, Mežnarije in Proštije. Bralci so nas opozorili na gradbene čolne, ki so nedavno na otok in nazaj prevažali kupe gradbenega materiala; kot je razvidno s fotografije, tudi zidakov. Novi župnik blejske župnije Janez Ferkolj je pojasnil, da je šlo za nekaj večjih posegov. Zamenjali so denimo dotrajano vodovodno, električno in drugo napeljavo, menjali pohištvo in podrli nekaj sten zaradi obnove toalet. Ker naj v konstrukcijo objektov ne bi posegali, niso zaprosili za gradbeno dovoljenje, je pa župnik o posegu obvestil blejskega župana, nad prenovo pa bdi tudi kranjska enota Zavoda za kulturno dediščino.
-
Finski novinar Magnus Berglund, avtor znane oddaje Resnica o Patrii, je ta teden objavil nadaljevanko - Resnico o Patrii, drugi del. V njej je k zgodbi iz leta 2008 dodal dva nova elementa. Predstavil je Erkkija Heinilä, upokojenega častnika in nekdanjega svetovalca Patrie, ki naj bi mu bil pomagal pri nastanku dokumentarca. Na spletni strani pa je objavil tudi zaključno poročilo finskega inšpektorja Kaja Erika Björkqvista o primeru Patria.
-
8. 2. 2012 | Politika
Minuli teden naj bi neznanec ali neznanci vdrli v pisarno generalne sekretarke vlade v odhajanju, Helene Kamnar. In to v eni najbolj varovanih stavb v državi. Do vdora je prišlo zgolj dan za tem, ko je policija vrnila računalnike, ki so bili preiskani zaradi odtekanja posnetkov sej vlade na Youtube. Kamnarjeva sklepa, da je nekdo ukradel posnetke "številnih" vladnih sej, ki še niso objavljene.
-
Mandatar: Janšev izmišljeni Cicero
Ob predstavitvi prednostnih nalog nove vlade je Janez Janša svoj govor v parlamentu končal učeno, s citatom rimskega filozofa, državnika, pravnika Marka Tulija Cicera. „Za konec vam bom citiral izrek, ki je bil nekoč v zgodovini ravno tako aktualen, kot je danes,“ je dejal Janša po uvodni predstavitvi nekaterih varčevalnih ukrepov. Nato je sledilo branje Cicera: „Proračun mora biti usklajen, zakladnica ponovno napolnjena, javni dolg je treba zmanjšati, aroganco uradnikov je nujno brzdati in pomoč tujim deželam znižati, sicer bo Rim bankrotiral. Cicero v rimskem senatu pred natančno 2067 leti.“ Na koncu je Janša še dodal, da gre za znan citat, ki je bil že velikokrat ponovljen v številnih svetovnih parlamentih, „kjer pač države imajo svoje parlamente, in v osnovi še vedno drži“.
-
Nova generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu je nedavno postala Nevenka Vratanar. Izbira Vratanarjeve za eno najpomembnejših uradniških mest ne bi bila sporna, če ne bi bila pred tem politično imenovana, vlada pa jo je za nedoločen čas zaposlila v trenutku, ko je bila koalicija na volitvah že poražena. Vratanarjeva je bila prej šefica kabineta notranje ministrice Katarine Kresal in s tem vezana na njeno delovno mesto. Nato jo je vlada avgusta lani sprva imenovala za vršilko dolžnosti direktorice direktorata, takoj po volitvah, ko je LDS izpadla iz parlamenta, pa so jo 16. decembra redno zaposlili.
-
Nova desnosredinska koalicija nima dobre popotnice. Vodil jo bo premier, ki tudi po mnenju predsednika države Danila Türka »nima polne legitimnosti«, je pravnomočno obtožen korupcije, na volitvah pa je prej izgubil kot zmagal. Drugi človek države po uradni hierarhiji, predsednik parlamenta Gregor Virant, ima danes tako nizko javnomnenjsko podporo, okrog 1,5 odstotka, da se njegova stranka ne bi prebila niti čez parlamentarni prag. Kandidati za ministre nove vlade – recimo Jani Soršak – odstopajo od kandidatur iz »osebnih razlogov« po razkritjih njihovih poslov v preteklosti, še preden so bili uradno sploh imenovani.
-
Predsednik države Danilo Türk je v sredo presenetil. Parlamentarnim strankam je predstavil možnost, da bi za mandatarskega kandidata imenoval finančnika Marka Voljča, nekoč že premierskega kandidata, nekdanjega predsednika uprave NLB, ki službuje v belgijski banki KBC, solastnici NLB. Voljč je izrazil načelno pripravljenost, da stopi v igro, na mestu mandatarja pa se mu je pripravljen umakniti tudi relativni zmagovalec volitev Zoran Janković.
-
Mariborska nadškofija: Sveta izvršba
Mariborska nadškofija ima že vse od novembra, oziroma decembra 2011 blokirana bančna računa, ki ju je imela odprta pri Novi KBM in Abanki. Predvsem slednje je pomembno, saj ima nadškofija pri Abanki zastavljen tudi dvorec Betnava. Kredit v višini 6 milijonov evrov bi morala nadškofija vrniti že letos julija, sicer bo grad, za katerega se je cerkev na vse možne načine borila od leta 1993 naprej, ko je tedanja Škofija Maribor vložila denacionalizacijski zahtevek, postal last banke.
-
Arbitraža: Ljubezenska nadaljevanka
Po nekajtedenskih konzultacijah in ob posredovanju evropske komisije sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za še zadnjo potezo pri reševanju mejnega spora. Določili sta skupen seznam treh preostalih sodnikov, ki bodo odločali v primeru. Potem ko se je Hrvaška odločila, da za sodnika predlaga „svojega“ Budislava Vukasa, Slovenija pa „svojega“ Jerneja Sekolca, sta sedaj obe skupaj in s soglasjem imenovali še Francoza Gilberta Guillauma, Britanca Vaughana Lowa in Nemca Bruna Simmo.
-
Dr. Ivan Svetlik: "Socialdemokratske vrednote so po mojem prepričanju v Sloveniji prešibke"
Ivan Svetlik, uradno še zmeraj minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tako imenovane tekoče posle, je z eno nogo že nazaj v profesorskih vodah. Vrača se na Fakulteto za družbene vede, kjer bo nadaljeval delo v Centru za proučevanje organizacij in človeških virov. V preteklih treh letih smo zaradi njegovih treh reformnih zakonov imeli tri referendume – vsi so padli –, sedaj pa je na vrsti še četrti, o družinskem zakoniku. Njegov odnos do zapuščine je dialektičen. Sicer mu ni uspelo in Slovenija je sedaj v razvojni in kulturni blokadi. Je pa vendarle ogromno naredil. Tlakoval je pot boljši Sloveniji naproti, pravi.
-
Janez Stanovnik: "Očitno si veleposlanik želi prisilnega upravitelja"
Ne gre za ostrino mojih izjav, gre za načelnost. Govoril sem v Dražgošah in v uvodu poudaril, da so te simbol ustvarjanja slovenske suverenosti, ki jo je treba še naprej braniti. Neodvisnost smo branili in ubranili pred Hitlerjem in Mussolinijem, uprli smo se Stalinu, Miloševiću, Kadijeviću in Adžiću. Upiramo se črni internacionali, Evropski ljudski stranki, ki nam je leta 2010 poslala podobno resolucijo, kot so nam jo leta 1948 iz Bukarešte poslali kominformovci. Tudi njim smo se uprli, kot bi se morali sedaj upirati vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve.
-
Diplomacija: Naslade gospodarja Mussomelija
Položaj Amerike v današnjem svetu in razmerje Slovenije do nje sta seveda jasna. Slovenija je enakovredna predmestju New Yorka, primerljiva je s kakšnim večjim blokovskim naseljem in je z vidika ZDA v vsakem oziru zgolj manjša, kolateralna škoda. Naša vlada je torej podobna neki krajevni skupnosti. Zakaj bi si torej Amerika v Sloveniji sploh prizadevala sestaviti kakršnokoli koalicijo? Gotovo ji mora biti popolnoma vseeno, ali bo to Janković, Janša ali »njen« Egon Zakrajšek, zaposlen v ameriški centralni banki.
-
Mladina, 6. 1. 2012: Črna gradnja Rajka Janše
Rajko Janša, brat Janeza Janše, že več kot 15 let živi v na črno zgrajeni hiši. Njegova nepremičnina na Plešivici pri Žalni stoji namreč delno na travniku, delno na njivi. Vodja oddelka za okolje in prostor na grosupeljski upravni enoti Janja Slapšak Gorec nam je na naše vprašanje odgovorila, da je črna gradnja evidentirana v zemljiški knjigi na podlagi inšpekcijske odločbe št. 356-20/95 iz marca 1995. Za hišo je sicer Rajko Janša pridobil lokacijsko dovoljenje, a je to prenehalo veljati, medtem ko »gradbeno dovoljenje za navedeno gradnjo ni bilo pridobljeno« vse do današnjega dne.
-
Stranka SDS je na svoji spletni strani navdušeno „ponatisnila“ članek o Sloveniji, ki ga je decembra objavil avstrijski desno usmerjeni tednik Die Presse. V njem novinar Hans Winkler zgroženo ugotavlja, da je slovenske zgodbe po tokratnih parlamentarnih volitvah nepreklicno konec, razlog za to pa naj bi bila nerazčiščena preteklost.
-
(Para)državna podjetja: Električni Božiček
V Elektru Primorska, kjer od novega leta poteka stavka zaradi 354 evrov božičnice, te dejansko sploh ne bi smeli izplačati. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je nedavno v priporočilih zapisala, da (para)državne družbe, ki niso dosegle zastavljenih poslovnih rezultatov, božičnice ne bi smele izplačati.
-
25. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Na začetku tranzicije se je cerkev okrepila z denacionalizacijo. Dobila je gozdove in nepremičnine v naravi, pa še odškodnine po vrhu. Nato je cerkev vstopila v bančništvo in finančno posredništvo. Dobila je banko, posredniško-investicijske družbe, svetovalne agencije. Potem se je cerkev gospodarsko okrepila z lastninjenjem nekdanje družbene lastnine. Dobila je deleže v kemični industriji, usnjarstvu, založništvu.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Duhovitosti jim ni manjkalo. Na sodišču v Ljubljani se je jeseni začel proces v zadevi Patria, v katerem tožilstvo peterico obtožuje prejetja podkupnine. Kljub resnim obtožbam se je proces desetletja začel kot šala. Tako je recimo Franci Matoz, odvetnik prvoobtoženega Ivana Janeza Janše, že na prvem naroku proces označil za »vaško veselico«, na kateri je državni tožilec Andrej Ferlinc videti kot sardela.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Dr. Spomenka Hribar (1941) je vest slovenskih politikov. Doktorica sociologije, soustanoviteljica vseh pomembnejših demokratičnih gibanj ali institucij je iz aktivne politike odšla v trenutku, ko je ugotovila, da je ta pogosto zgolj igra. Seveda v slabšalnem, politikantskem smislu. Čeprav je izstopila, je Hribarjeva v politiki vendarle tudi ostala. Včasih svojim bivšim kolegom napiše kakšno srdito, zasebno pismo, drugič, ko več ne zmore, javno protestira. Tokrat zaradi Majerja. Slovenca Tomaža Majerja.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Odvetnik Franci Matoz na sodiščih izstopa, ne samo po »veseljaški« naravi – tako ga je pred časom označila Janja Roblek, predsednica sodniškega društva –, ampak tudi po oblačilu. To je že na prvi pogled drugačne barve od oblačil drugih odvetnikov v skupini, recimo odvetnikov v primeru Patria. Sicer je pred časom Matoz dejal, da je njegovo odvetniško oblačilo, tako imenovana toga, čisto vsakdanje, »samo v kemični čistilnici je izgubilo barvo«. A sedaj je le priznal, da si je dal oblačilo posebej sešiti. »Bistveno je, da mi material ne ustreza,« je dejal o izvirnem oblačilu. Zato si je pri krojaču naročil togo iz lažjega in bolj zračnega materiala, v kateri se ne poti.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Ekonomija
Neznana in verjetno »slamnata« družba iz Amerike Eatons Capital je ta teden bankam in Pivovarni Laško prekrižala načrte s prodajo Mercatorja, predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa je zaradi spodletelega posla odstopil. Pravi, da je nasprotovanje države prodaji Mercatorja doživel kot nezaupnico; kot vmešavanje države v gospodarstvo.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Dr. Peter Jambrek: "Spora na desnici sploh ni bilo. Se pa nekaj takega dogaja v zadnjem času."
Danes je Peter Jambrek politično osamljen, pravi. In srečen. Prej je bilo drugače. Še nedavno, recimo, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zbora za republiko, organizacije v orbiti stranke SDS. Še pred tem, preden je ustanovil prvo zasebno fakulteto v Sloveniji, je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka pa predsednik ustavnega sodišča in pred tem eden od piscev slovenske ustave. V devetdesetih letih in po prelomu tisočletja je bil Jambrek boter desnice. Kaj pa je bil pred tem? Komunist? Ali celo, kot mu sedaj očitajo na desnici, sodelavec tajne policije, SDV?
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Neofašizem: Moteči trenirkarji
Kje je Tomaž Majer, ki je na spletni strani SDS naveden kot avtor besedila o pravih in nepravih državljanih? Bojda živi na Vrhniki. V svojem spisu, objavljenem na spletni strani SDS, omenja, da je imel Zoran Janković v vsakem mestu nekakšen oficirski štab, ki se je ukvarjal s klicanjem »novih državljanov«. V teh štabih, verjetno dobro zakamufliranih v vrhniških gozdovih, naj bi poveljniki imeli kopije volilnih imenikov: »Takšen štab so imeli celo pri nas na Vrhniki, v njem pa so bili v glavnem upokojeni oficirji in podoficirji nekdanje JLA,« poroča Majer. Na Vrhniki, kjer živi 17 tisoč prebivalcev, živi le ena družina Majer, sicer na več naslovih. A žal pri njih Tomaža nismo našli. Poznajo vse Majerje na Vrhniki, le Tomaža ne. »Sicer pa smo mi Jankovići,« pravi oče Majer.
