Borut Mekina
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Resnica o Patrii naj bi se sprevrgla v „Laž o Patrii“, ker črka „J dokazano ni Janez Janša, temveč direktor hrvaškega podjetja“ Đuro Đaković. S takšnimi velikopoteznimi sklepi so v stranki SDS še pred dvema mesecema komentirali potek sojenja v zadevi Janša proti Berglundu; nekdanji predsednik vlade se je odločil za civilni postopek in vložil 1,5-milijonski odškodninski zahtevek proti finskemu novinarju, avtorju omenjene znane oddaje, s katero se je začela afera. Ta teden, ko je sodišče objavilo sodbo, so bile ugotovitve stranke SDS bolj ali manj sladko-kisle. Res je sicer, da je sodišče odločilo, da mora Magnus Berglund Janši plačati 15 tisoč evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin. A ne, ker je Resnica o Patrii - laž.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Politika
Janševa „socialistična“ plača: Zaslužil trikrat več od rdečih direktorjev
Tik pred volilnim molkom, je Janez Janša pri pojasnjevanju izvora svojega premoženja, predvsem hiše, stanovanja, počitniške hiše in parcel, zapisal, da je vse, kar ima, zaslužil transparentno, v več kot 30 letih trdega dela. Največ, je zapisal, naj bi bil zaslužil prav v socializmu.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Afera Velikovec: Koga je strah resnice?
Mladina je na podlagi odločitve vlade in Arhiva Republike Slovenije dobila dostop do doslej javnosti nedostopnih dosjejev bivše tajne policije SDV. Gre za več kot 88 metrov gradiva, zaradi katerega smo junija letos o arhivskem zakonu odločali tudi na referendumu. Zgodbo je, kot je znano, sprožila stranka SDS, ki je pred tem predsednika države dr. Danila Türka posredno obtožila sodelovanja pri mednarodnem terorizmu in vpletenosti v bombno eksplozijo leta 1979 v Velikovcu v Avstriji.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Prej prijatelji, zdaj sovražniki
Sprva je to bil Ivo Boscarol. Bil je „reformator“, inovator, uspešen podjetnik, ki misli s svojo glavo. V politiko je vstopil leta 2004, v času prve vlade Janeza Janše, hitro je postal „član strateškega sveta za gospodarski razvoj“, član odbora za reforme, podskupine za davčno reformo, „član sveta za do gospodarstva prijazno javno upravo slovenske vlade“ in „član podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti“. A nič več. Očitno njegovi inovativnost in ustvarjalnost le nista toliko šteli kot samo politična podpora.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Nepremičninski posli Rajka Janše: Z gotovino do apartmajev v Avstriji
Ob smučišču nad Osojskim jezerom in tik ob hotelu je brat najverjetnejšega mandatarja Janeza Janše, Rajko Janša, marca 2008 kupil ne eno, ampak dve vikend enoti, počitniški stanovanji, od katerih ima vsako po 70 kvadratnih metrov. V kupoprodajni pogodbi je zapisano, da Rajko Janša objektov ni kupil na kredit, na hipoteko, ampak je kot „poslovnež“ vplačal gotovino - skupaj 275 tisoč evrov. Obiskovalci centra so nam povedali, da v Rajkove apartmaje hodi tudi njegov brat Janez. Seveda ni sporno, da si je Rajko Janša privoščil nakup dveh apartmajev v Avstriji. Verjetno nas to tudi ne bi smelo zanimati. A ker gre za brata bivšega in morda celo bodočega predsednika vlade, je vendarle na mestu vprašanje, od kod Rajku Janši denar.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Nacionalni interes: Najboljši sosed
Nekoč, pred tridesetimi leti, je bila najpomembnejša lesnopredelovalna industrija. Kot se še spominjajo starejši, so ji rekli „lokomotiva razvoja“. Takrat je bila to najmočnejša industrijska panoga v Sloveniji, največji neto izvoznik v Jugoslaviji, kot se spominja dr. Jože Korber, v tistem času tehnični direktor slovenske proizvodnje v Ameriki. Na slovenskih stolih so tedaj sedeli vsi, od Američanov, ki so jih sestavljali po slovenskih načrtih za tekočim trakom, do Sadama Huseina. V osemdesetih je lesna industrija v Sloveniji v 70 podjetjih zaposlovala okrog 40 tisoč delavcev. Dežela je bila polna žag, lesnopredelovalnih podjetij in trgovin.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Tokrat so se v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pripravili na nov izbruh ogorčenja ob koncu leta zaradi visokih božičnic, 13. plač ter različnih stimulacij in nagrad ter regresov, ki jih navadno izplačujejo v državnih podjetjih ob koncu starega in na začetku novega leta ne glede na krizo ali svoj monopolni položaj. Tako v AUKN podjetjem predlagajo, naj si božičnic ne izplačajo, če so poslovali z izgubo, če ne dosegajo pričakovanih rezultatov ali če jih je država v zadnjih letih dokapitalizirala. V ostalih državnih podjetjih pa naj znesek božičnic ali regresa ne presega minimalne plače, masa za plače pa naj ne preseže zneskov v letu 2010.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
»Natanko tisti ljudje, ki so s svojimi politikami povzročili sedanjo krizo, se zdaj predstavljajo kot rešitelji, ki nas bodo odrešili posledic krize, ki so jo sami povzročili,« pravi filozof, dr. Mladen Dolar. Še pred časom je Dolar z olajšanjem ugotovil, da nam je vladavina Janeza Janše prinesla vsaj nekaj pozitivnega: spoznanje, da surovi kapitalizem v Sloveniji nikoli ne bo deloval. A to spoznanje je sedaj spet vprašljivo. V Evropi levica ni zmogla dati dobrega odgovora, pri nas pa smo imeli opravka z levo vlado, ki je »obetala vsaj malo drugačno paradigmo, pa se je izkazala za povsem neoperativno«. Paradoksalno, pravi Dolar, politiki državo ponovno kažejo kot predrago, prenapihnjeno, vsi politični »programi obetajo krčenje državnega aparata, klestenje njenih funkcij, zraven pa še privatizacijo kot odrešitev od nesposobne in pogoltne države«.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Hotel Mons, ustanovni kongres sedaj očitno najbolj priljubljene politične sile, Državljanske liste Gregorja Viranta. Ustanovitvi stranke sledi predstavitev programa. Na vrsti je podpredsednik dr. Janez Šušteršič, gospodarski strokovnjak stranke. Na kratko razloži glavno poanto programa. Ekonomsko politiko države, pravi, naj bi »v celoti umaknili iz reševanja poslovnih problemov konkretnih podjetij«. Le če se država umakne iz gospodarstva, naj bi se sprostili vsi potenciali gospodarstvenikov, ti šele potem zadihajo s polnilnimi pljuči. »Šele potem nastanejo takšni, kot je on,« pravi dr. Šušteršič in s prstom pokaže na Iva Boscarola, novega podpornika in svetovalca stranke. Boscarol zadovoljno prikima. Množica strankinih podpornikov pa v aplavz. Ja, država nas duši!
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
»Trdno smo prepričani, da lahko Slovenijo na pravo pot vrneta znanje in sodelovanje ... Upravljanje države je treba zaupati ljudem z vrhunskim znanjem in sposobnostmi, najboljšim, ki jih premoremo ... V politični prostor želimo vnašati zmernost, strpnost in sodelovanje ... Ugrabljeno državo bomo vrnili ljudem ... Državo želimo upravljati za ljudi, za vse državljanke in državljane ... na etičen, pravičen, domoljuben, do okolja prijazen, učinkovit, gospodaren in sočuten način.« - Iz uvoda programa nove Liste Gregorja Viranta. Mu verjamete?
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Vlada je zavrnila Mladinino zahtevo po razkritju depeše ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), v kateri so zapisane hrvaške grožnje slovenski politiki, izrečene v času pogajanj o rešitvi mejnega spora leta 2007. Gre seveda za znano »zagrebško« depešo, katere vsebino smo v Mladini že razkrili. V njej po naših podatkih piše, da je leta 2007 tedanji pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić v pogovoru s slovenskim veleposlanikom v Zagrebu zagrozil, da se »lahko zgodi marsikaj, še posebej, če bodo v javnost prišle zadeve, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992. Slednje bi bilo zelo neugodno za slovensko politiko.«
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Ekonomija
Darja Radić: »TEŠ 6 je zabloda, projekt je treba ustaviti.«
Lahko samo upam, da bo prevladal razum in da bodo poslanci tovrstnim investitorjem še enkrat odločno rekli ne in zavrnili takšno izsiljevanje države. To bi bilo zelo koristno za Slovenijo.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«
S to odločitvijo sem se gotovo distanciral od stranke SDS. Nikoli tudi nisem bil član te stranke. Je pa res, da sem z njo sodeloval pri programskih zadevah, tudi kot minister za javno upravo. O možnosti, da bi šli na volitve s svojo ponudbo, smo v skupini tako imenovanih resetatorjev razmišljali že kar nekaj časa, vendar nam ni nikoli uspelo sprejeti dokončne odločitve. Ko je ta čas napočil, ko smo izvedeli, da so predčasne volitve pred vrati, smo o tem ponovno razmislili. Odločitev ni bila lahka, vsi imamo družine in službe, vemo, da nam osebno izlet v politiko prinaša več škode kot koristi. Smo pa ocenili, da je to za Slovenijo potrebno.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Miro Petek, poslanec SDS, se je v parlamentarni razpravi o brezplačnikih ta teden pokesal. Priznal je, da je leta 2008, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, pri podjetju Progresija, ki je izdajalo oba brezplačnika, Slovenski tednik in Ekspres, naročil in plačal oglasno prilogo Petek. »Res je,« je dejal Petek, »s Progresijo sem bil dogovorjen, da mi je natisnila časopis, osemstranski časopis z imenom Petek, izšel je v petek, teden pred volitvami, zanj sem iz svojega žepa plačal okoli 1200, 1300 evrov, ne vem več točno, ker je bilo to pred tremi leti.« Denar, se je še pošalil Petek, je prišel iz njegovega žepa in ne iz Patrie, težava pa naj bi bila po njegovem zgolj ta, ker je bil kot naročnik naveden on, ne pa stranka SDS, ki je imela odprt volilni račun.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Je superžupan lahko tudi superpremier?
Zoran Janković je bil ena od najmočnejših političnih figur na levici že pred tremi leti, ko je kot župan Ljubljane pokroviteljsko združil Socialne demokrate, Liberalno demokracijo in stranko Zares. Njegova javna podpora je bila zadnji teden pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je kazalo, da bo SDS Janeza Janše vnovič relativni zmagovalec, odločilna za zmago Boruta Pahorja. Sedaj, po treh letih preizkušnje in po razočaranju z bivšimi koalicijskimi strankami, se žogica očitno vrača nazaj - k »očetu« Jankoviću. Ta se je sedaj znašel pred verjetno najpomembnejšo dilemo v svoji karieri: Ali naj gre v boj za mesto predsednika vlade? In ali je odličen župan lahko tudi odličen premier?
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
Nezakonite donacije stranki SDS
Stranka SDS je v brezplačniku Slovenski tednik leta 2008 v času volilne kampanje objavila devet predvolilnih oglasov, za kar bi morala izdajatelju, podjetju Progresija, plačati skupaj več kot 23 tisoč evrov. A kot nam je potrdil tudi član parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala z brezplačniki, poslanec Zaresa Tadej Slapnik, je njihova komisija ugotovila, da SDS oglasov nikoli ni plačala. Podjetje Progresija, so ugotovili pristojni organi, ki so sodelovali s komisijo, naj bi namreč dva meseca po koncu volilne kampanje stranki SDS priznalo »dobropis« v višini okrog 23 tisoč evrov z obrazložitvijo, da so bili oglasi napačno objavljeni.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
Odvetnik Janeza Janše v procesu Patria Franci Matoz je, kot bi rekla predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, ponovno poskrbel za »veselico« na sodišču, ko je Finsko primerjal z Južnoafriško republiko iz časa apartheida. Po njegovem na Finskem sistematično kršijo človekove pravice, se požvižgajo na mednarodna opozorila in osumljence celo mučijo. Finska naj bi bila policijska država pod krinko. O tem je na zadnji obravnavi govoril odvetnik Dejan Markovič, ki zastopa direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Finska policija naj bi na enega izmed osumljenih, Reija Niitynena denimo, psihično pritiskala z dolgotrajnim zasliševanjem, s ponavljanjem enega in istega sklopa 20 istih vprašanj, da je šele na 14. zaslišanju dejal, da naj bi podkupnina šla stranki SDS ... Po njegovem ni to nič drugega kot izsiljeno priznanje, ki ga Slovenija ne bi smela upoštevati.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Finski novinar Magnus Berglund doslej ni želel javno govoriti o neprijetnem pripetljaju dan, preden je prispel v Slovenijo snemat znano oddajo Resnica o Patrii, v kateri je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine. Kajti, tako je dejal urednik oddaje Matti Virtanen, takšna objava bi nujno spodbudila špekulacije, tem pa se želijo v uredništvu izogniti. Iz podobnih razlogov tudi Delov novinar Dejan Karba doslej ni govoril o vrsti neprijetnih dogodkov.
-
9. 9. 2011 | Mladina 36 | Politika
Po slovenskem obtožnem predlogu in avstrijskem »Anklageschrift« v zadevi Patria je ta teden svoj »Johdanto Esitutkinnassa« številka 2400/R189/07 končal še glavni finski inšpektor Kaj Erik Björkqvist. Njegovo zaključno poročilo na približno 60 straneh, ki smo ga pridobili v uredništvu, je nastajalo več kot štiri leta in pol, z izsledki preiskave pa so si že doslej pomagali tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kot nam je pojasnil Björkqvist, gre za zdaj še za njegovo osebno poročilo brez sklepnih komentarjev desetih finskih osumljencev, po finsko Loppulausunto. Kljub temu je inšpektor besedilo že poslal v Slovenijo, kjer naj bi ga predvidoma prihodnji teden prevedli in vključili v sodni spis, kot je že napovedal glavni slovenski tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc ob začetku glavne obravnave procesa v Sloveniji.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
O tem, da Hrvaška izsiljuje slovensko politično elito zaradi nezakonite trgovine z orožjem, so doslej mnogi zgolj špekulirali. Sedaj je ta domneva postala dokumentirano dejstvo. Junija 2007, ko so bili odnosi med sosedama na eni od najnižjih točk, je slovenski veleposlanik v Zagrebu v Ljubljano poslal povzetek sestanka s predstavnikom Hrvaške.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Politika
»Janševe« in »Pahorjeve« firme
Ali javne ustanove proračunski denar trošijo tudi v trgovinah s spolnimi pripomočki? V Sloveniji si doslej tega vprašanja nismo postavljali, saj bi iskanje odgovora zahtevalo nesorazmerno velik napor. A po novem je mogoče tudi raziskovanje takšnih vprašanj. Ko so v protikorupcijski komisiji ta teden zagnali portal Supervizor, s katerim so javnosti odprli vpogled v vsa nakazila t. i. sektorja država od leta 2003, smo lahko izvedeli tudi, da je Slovensko narodno gledališče v Mariboru junija lani v Sexshopu Portia-Erotica potrošilo 17,94 evra, gledališče Toneta Čufarja pa v isti trgovini čez nekaj mesecev 61,63 evra.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Politika
Leto dni po slovenskem obtožnem predlogu v zadevi Patria je svojo obtožnico spisalo tudi avstrijsko državno tožilstvo. Avstrijski tožilec, strokovnjak za gospodarsko pravo Volkert Sackmann, v njej na dvajsetih mestih omenja bivšega predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Zanj je Jože Zagožen zgolj posrednik, Janša pa glavni cilj preiskave. Kmalu bodo na vrsto prišli še Helsinki, finski preiskovalni organi so namreč doslej čakali na Dunaj. Prostora za argument slovenskih obtožencev, da gre pri aferi Patria za zrežirano zgodbo in politično zaroto, je tako vse manj.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Politika
Šikaniranje tožilke Zobec Hrastarjeve
Višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar torej odhaja. Tožilka, ki je tri leta usmerjala preiskavo v zadevi Patria in predelala okrog 30 tisoč strani dokumentov, se poslavlja s (pre)kratkim komentarjem, ki za pravosodno zdravje države ne more biti spodbuden. »Odhajam zato, ker v državi, ki ne zna ali noče zaščititi lastnih funkcionarjev, funkcije državne tožilke ne želim več opravljati,« pravi. Generalnemu državnemu tožilcu je novico sporočila pred mesecem dni, in kot so tam pojasnili, se njeni nasledniki že pripravljajo na verjetno najpomembnejši ali politično najtežji sodni postopek v zgodovini države. Morda sta dva meseca priprav premalo, a takšni odstopi niso redkost. Leta 1999 je nekaj podobnega doletelo tudi njo samo. Tedaj je tudi ona zgolj en dan pred štirideseto glavno obravnavo primera, bolj znanega kot gorenjska heroinska naveza, za čez noč prejela podobno obsežen spis. Primer je nato »uspešno« končala z obsodbami.
-
15. 7. 2011 | Mladina 28 | Politika
V središču mora biti državljan. Naš zgled so skandinavske države. Slovenija bo v petih letih postala nadpovprečno razvita članica EU. Trg dela in kapitala bomo osvobodili ovir. Državo umaknili iz gospodarstva. Davke bomo znižali. In povečali investicije. Zgradili jedrsko elektrarno. Pa še TEŠ6 po polovični ceni. Odpravili administrativne ovire. Zmanjšali javno porabo. »Ustvarjalni potenciali naroda in posameznikov« bodo izkoriščeni v celoti. Vsak član družbe bo »prispeval po svoji moči in hotenju«. Delodajalec bo lahko zaposlil, kogar bo hotel. Delavec pa se bo zaposlil, kjer se bo hotel. In Slovenija bo ponovno zasijala v vseh odtenkih dvomilijonske mavrice. Kot kak evropski svetilnik. Tokrat celo v barvah. In pod taktirko »direktorata za kreativno industrijo«.
-
7. 7. 2011 | Mladina 27
Tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih, kriznih razmerah noče predčasnih volitev »zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant,« pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. V zadnjem intervjuju ob 20. obletnici samostojnosti je za katoliški tednik Družina povedal še nekaj drugih, krepkih. Da je aktualna politična kriza posledica komunistične kontinuitete in pa, da bi morali na...
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Politika
Dr. Tadej Strehovec: "Neporočeni duhovnik je vedno na voljo"
Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje...
