Tjaša Zajc

  • Tjaša Zajc

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    (Pre)bogata RKC

    »Za svojo dejavnost cerkev uporablja vsa sredstva, tudi tista, ki jih dobi od zunanjih subjektov, recimo od države ... Na ta način ni več versko nevtralna, temveč se je postavila na stran te cerkve, saj jo finančno podpira pri njeni verski dejavnosti.« Tako predstavnik Koalicije za ločitev države in cerkve Herman Graber in pravni zastopnik koalicije Vlado Began pojasnjujeta razlog za nastanek peticije za odpravo državnega financiranja rimskokatoliške cerkve (RKC). To je že dober mesec mogoče podpisati na spletni strani locitev-drzave-cerkve.org. Več

  • Tjaša Zajc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    Infuzija znanja

    Ko je Marija Novak leta 1959 prišla na ljubljansko ortopedsko kliniko, si niti približno ni predstavljala, da bo, ko bo postala bolnišnična učiteljica, poučevala hčer iraškega visokega uradnika, sina strogega in samovšečnega srbskega generala in otroke Titovih prijateljev, za katere so starši želeli najboljšo oskrbo. Predvsem pa je bilo hospitaliziranih veliko drugih, »navadnih« otrok, večinoma zaradi zloma kolkov ali otroške paralize. Ker je zdravljenje trajalo več mesecev, dr. Bogdan Brecelj (tudi Titov zdravnik) ni želel, da bi otroci izgubili stik s šolo. »V Slovenskega poročevalca je dal objaviti oglas, da iščejo pedagoga, zdravstvenega sodelavca. Neko nedeljo me je obiskala kolegica z učiteljišča in rekla: 'Veš kaj, vse smo mislile nate, ko smo videle razpis! To bi bilo pa zate! Daj, javi se! To bi bilo zate!' Malo sem razmišljala, nato pa sem se prijavila. V Ljubljani sta me sprejela profesor doktor Bogdan Brecelj in profesorica doktorica Zvezda Zadnik, šefica otroškega oddelka. Zame so se odločili, ker sem poznala učne načrte od prvega do osmega razreda in ker jih je navdušila moja pisava,« je pripovedovala Novakova. Več

  • Tjaša Zajc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    150 polbratov in polsester

    Si predstavljate, da ste spočeti z umetno oploditvijo in kasneje v življenju izveste, da imate več kot 50 polbratov in polsester? V ZDA je to nekaj povsem vsakdanjega, saj ni zakonskih omejitev, kolikokrat je lahko uporabljeno seme enega darovalca. Semenske celice nekaterih darovalcev so že bile uporabljene tudi do 150-krat, zato so nekateri začeli opozarjati, da bi lahko to nevede privedlo do incesta ali do zveze med polbrati in polsestrami, ne da bi se ti tega sploh zavedali. Ena izmed možnosti preprečevanja takšnih zvez je, da otroci, spočeti z biomedicinsko pomočjo, in donatorji svojim sorodnikom sledijo. To jim kar prek spleta omogoča Register donatorjev in njihovih otrok DSR (Donor sibling registry), kjer je najti seznam več kot 500 darovalnih bank v ZDA in 125 ustanov po svetu. Na podlagi podatkov iz registra se je do sedaj povezalo že več kot 8600 polbratov in polsester, vseh registriranih članov, torej donatorjev, staršev in ljudi, spočetih z umetno oploditvijo, pa je skoraj 33 tisoč. Več

  • Tjaša Zajc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    Komunikacijska deblokada

    Tako kot vsi si tudi ljudje z avtizmom želijo imeti prijatelje, vendar stike vzpostavljajo težje kot drugi. Želijo se družiti in sklepati poznanstva, a se ne počutijo lagodno, če je okoli njih preveč neznanih ljudi. Zato je Center za avtizem v sodelovanju z nekaterimi tujimi partnerskimi organizacijami dve leti ugotavljal, kakšno vlogo lahko imajo pri lažjem vzpostavljanju stikov družabna omrežja na spletu. Mednarodni projekt ACE (Autism connections Europe) je financirala evropska komisija. Več

  • Tjaša Zajc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Nina Gregori

    Sama nimam tega občutka. Uredba o integraciji je bila sprejeta že leta 2007, naslednje leto smo jo začeli aktivno izvajati in črpati sredstva is evropskega sklada za integracijo, leta 2009 smo začeli z brezplačnimi tečaji slovenskega jezika, zgodovine, kulture in ustavne ureditve v Sloveniji. Ti tečaji potekajo v 28 krajih v Sloveniji in vsak tujec, ki zakonito prebiva v Sloveniji, ima možnost, da se jih udeleži. Več

  • Tjaša Zajc

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Legitimna nemoralnost

    V ponedeljek je bil pomemben cerkveni praznik, Marijino vnebovzetje, ob katerem so škofje na različnih prireditvah po Sloveniji veliko govorili o pomenu družine. Ljubljanski metropolit Anton Stres je na Brezjah poudaril, da je »Sveta družina simbol in ideal družine. Tiste družine, ki se je v tisočletjih izkazala za najboljšo osnovo narodnega obstoja«. Mariborski metropolit Marjan Turnšek pa na Ptuju ni pozabil pozvati k zagovarjanju družine z vsemi sredstvi, tudi z referendumom. Pobuda se je nanašala na družinski zakonik, ki ga je državni zbor že sprejel, septembra pa bodo njegovi nasprotniki nadaljevali z zbiranjem podpisov za referendum proti njegovi uveljavitvi. Da bi šlo slednje čim bolj gladko, je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok že začela kampanjo. Na Brezjah so predstavniki delili letake, vodja Aleš Primc je tudi nagovoril navzoče in zakonsko ureditev spet označil za nesprejemljivo. Več

  • Tjaša Zajc

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Politika

    Ni vsako vprašanje za vse

    Po skoraj dveletnem razpravljanju o novem družinskem zakoniku, ki celovito ureja pravice otrok in odpravlja nekatera protiustavna stanja istospolnih partnerjev, so pred slabim mesecem poslanci v parlamentu zakon potrdili. Čeprav gre za kompromisno različico, bistveno bolj okrnjeno od prvotnega predloga, Civilna iniciativa za družine in pravice otrok z njim še vedno ni zadovoljna in je ob pomoči politične stranke NSi napovedala referendum o zakonu. Zbiranje podpisov naj bi se začelo 1. septembra, edino, ki ga lahko prepreči, pa je ustavno sodišče. Razloge, zakaj vprašanje o družinskem zakoniku ni primerno za referendum, je pojasnila pravna strokovnjakinja Neža Kogovšek Šalamon, članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov za nediskriminacijo in Evropske mreže pravnikov na področju migracijskega prava (MigNet), ki se na Mirovnem inštitutu ukvarja s pravnim in zagovorniškim delom na področju človekovih pravic na nacionalni in mednarodni ravni. Več

  • Tjaša Zajc

    7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Družba

    Privrženec iPoda sredi Afrike

    Miha Logar s sinom Maanijem.

    Ne, zgodba Mihe Logarja ni enaka zgodbi o beli Masajki. Švicarka se je v Kenijo preselila zaradi ljubezni do Masaja, Logar pa se je pred več kot desetimi leti zaljubil v sosednjo Ugando, njeno sonce in način življenja, tako drugačen od evropskega. Že deset let v državi ob ekvatorju pod pokroviteljstvom organizacije Edirisa gradi neke vrste socialno podjetništvo, s katerim si prizadeva za promocijo Afrike,... Več

  • Tjaša Zajc

    7. 4. 2011  |  Mladina 14  |  Politika

    Žensko-moška razmerja

    V Murski Soboti, kjer je razlika med moškimi in ženskami največja v državi, v domu za ostarele med 290 varovanci biva kar 216 žensk. (na fotografiji stavka v Muri leta 2009)

    V Sloveniji med malo več kot dvema milijonoma prebivalcev prevladujejo ženske. Skoraj 19 tisoč več jih je kot moških, povprečno 102 ženski na 100 moških. A če se spustimo na raven občin, so razlike večje, velike. Tako imajo statistično gledano moški največjo izbiro med ženskami v Murski Soboti, kjer živi skoraj 113 žensk na 100 moških. Najmanj žensk (skoraj 72 na 100 moških) pa je v občini Šentrupert, zato bi... Več

  • Tjaša Zajc

    20. 1. 2011  |  Mladina 3  |  Politika

    Napihovanje cen hrane

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuale_kuhar_bkimg_5645.jpg

    Do leta 2050 se bo svetovno prebivalstvo povzpelo na devet milijard. Proizvodnja hrane se bo morala povečati za 70 odstotkov, ocenjuje Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO). Čeprav je število lačnih na svetu še vedno nesprejemljivo visoko, FAO trenutno na globalni ravni beleži upad lakote. Razlog za sedanjo rast cen živil niso premajhne zaloge hrane, temveč to, da se cene določajo z namenom... Več

  • Tjaša Zajc

    16. 12. 2010  |  Mladina 50  |  Politika

    Ukvarjanje s posledicami

    Dorijan Marušič, minister za zdravje na akciji Zasaditev labirinta umetnosti

    Aprila je minister za zdravje postal Dorijan Marušič in napovedal korenito reformo zdravstvenega sistema. S številnimi ukrepi se razmere res spreminjajo - a predvsem v zdravstvu samem. Le redko pa se govori o tem, ali je res potrebno, da zdravnika prebivalci Slovenije povprečno obiščemo 6,72-krat na leto (takšne podatke imajo na ministrstvu za zdravje), kako zagotavljati prave informacije za ljudi, ko si skušajo... Več

  • Tjaša Zajc

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Družba

    Posodiš kavč?

    Dnevna soba hiše, v kateri je v Dublinu bivala Pia s prijateljicama.

    »V Dublinu nas je gostil neki tip z veliko hišo, v kateri je imel tudi masažni salon. Nikoli ne bom pozabila, kako smo pogledali, ko nam je pokazal, kaj ima v kleti. Za majhnimi vratci v eni izmed sob se je skrivala cela zbirka kipcev in druge krame, ki jo je zbiral,« pripoveduje Pia Rihterič o svojem potovanju po Irski. Ni šlo za klasično potovanje s prenočevanjem po hotelih ali kampih, temveč za... Več

  • Tjaša Zajc

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Družba

    Od kavča do kavča

    Zaradi ekonomskih razlogov, želje po drugačnih izkušnjah na potovanjih in želje po čim temeljitejšem spoznavanju drugih kultur danes obstaja več načinov potovanja. Eden najbolj priljubljenih je t. i. couchsurfing. Gre za skupnost ljudi, ki ponujajo prosto posteljo ali kavč v svojem domovanju in prenočišča ne zaračunavajo. Za takšno potovanje se mora posameznik prijaviti na spletno stran couchsurfing. Več

  • Tjaša Zajc

    5. 8. 2010  |  Mladina 31  |  Družba

    Največja težava so prijatelji

    /media/www/slike.old/mladina/intervjumathewdowney_mf_015.jpg

    Težko si je predstavljati, da ne razumeš metafor ali prenesenih pomenov. Zelo hudo mora biti, če ne moreš pristopiti k drugim, pa bi to želel. Si predstavljate, da vam strah povzročajo novi prostori in najmanjše spremembe? To so le nekatere izmed težav, s katerimi se spoprijemajo ljudje z avtizmom. V Sloveniji naj bi jih bilo 20.000, v Evropi eden od 150, v ZDA naj bi imel katero izmed motenj avtističnega spektra... Več

  • Tjaša Zajc

    22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Družba

    Gostilna z idejo

    Člani Grupe Matija Milkovič Biloslav (industrijski oblikovalec), Gaja Mežnarič Osole (študentka vizualnih komunikacij)  in Nina Mršnik (industrijska oblikovalka in magistra produktnega oblikovanja ter vodja Grupe) pred bodočo gostilno.

    V njeni okolici je polno manjših kavarn. Dve kitajski restavraciji, nekaj pekarn in še kakšen ponudnik hitre prehrane. Ampak ona bo drugačna, saj že njeno ustanavljanje poteka po neustaljenem postopku. Gostilna, ustvarjena po vzoru socialnega podjetništva, bo ponujala zdravo prehrano. Ni še znano, kakšen bo jedilnik, kakšna bosta videz in notranja oprema. Več

  • Tjaša Zajc

    13. 5. 2010  |  Mladina 19  |  Svet

    Minareti: Ne hvala!

    V Švici sta bili že v izhodišču z minareti zgrajeni le dve mošeji - ena v Zürichu (na sliki) in druga v Ženevi.

    »Čokolada, ti si moja mala čokolada...« je pred leti pela skupina Power dancers, še prej pa jasno Idoli. Če bi bil Philippe Suchard še živ, bi mu bila pesem všeč. Suchard je bil namreč eden prvih švicarskih razvijalcev čokolade. Rodil se je konec 18. stoletja in že pri dvanajstih letih sanjal o razvojnih možnostih, ki jih je po njegovem imela ta sladka radost, nato pa res razvil svojo proizvodnjo. Več

  • Tjaša Zajc

    15. 4. 2010  |  Mladina 15  |  Družba

    Prijazna smrt

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuludwig_minelli.jpg

    Smrt si navadno predstavljamo kot izkušnjo, polno bolečin. Mnogi se je bojijo, beseda ima negativno konotacijo, nekateri se ob njej zdrznejo. V Švici je dojemanje tega življenjskega dogodka drugačno že 28 let, saj je bila leta 1982 ustanovljena organizacija Exit, ki ljudem pomaga umreti neboleče. Izvaja pomoč pri samomoru, vendar jo ponuja le švicarskim državljanom. Zato je bila leta 1998 ravno tako v Švici ustanovljena organizacija Dignitas, ki sprejema paciente z vsega sveta. Njen ustanovitelj je Ludwig A. Minelli, večletni Exitov pravni svetovalec. Za ustanovitev Dignitasa se je odločil, ker je prepričan, da je pravica do dostojne smrti zadnja človekova pravica in bi morala biti dostopna vsem, ne glede na to, od kod prihajajo. Več

  • Tjaša Zajc

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Družba

    Življenjski eliksir

    Eden izmed zamrzovalnikov za shranjevanje matičnih celic slovenske javne banke, ki se nahaja na Zavodu za transfuzijsko medicino.

    Si predstavljate, da bi imeli čudežno zdravilo, ki bi vas obvarovalo pred nekaterimi najhujšimi boleznimi, kot so rakava obolenja, kronične ali celo genetske bolezni? Nekateri to upanje vidijo v matičnih celicah, ki jih najdemo marsikje v telesu, med drugim v popkovnični krvi. Ob rojstvu otroka lahko celice iz tega vira zelo preprosto shranite v zasebno ali javno banko celic. Več