Uroš Abram
Pred tremi leti ju ni poznal praktično nihče. Vsi pa so poznali njun prvi singel Metulji. Najprej zaradi moči interneta, potem ko radijski uredniki niso mogli spregledati njegove velike odmevnosti na vodilnem spletnem video portalu YouTubu, pa je postal celo najbolj predvajana skladba leta 2012 v Sloveniji.
Marca letos pa sta l
Novice iz Noriškega kraljestva: Noriški kraljevič se je odločil za sodelovanje na hrvaški paradi. (nesodelovanje slovenije je obsodbe vredno, saj so zmagali z našim orožjem press)
Mramorja so zalotili pri okencu v NLB pri poskusu nakupa drahem. (cipras ga je povabil za svetovalca v grčijo press)
Tone Krković ne priznava Barbikinega povelj
Nekoč je evropska komisija sanjala o pametni, trajnostni in vključujoči rasti – o vlaganjih v znanje, raziskave in inovacije, zelenem gospodarstvu, ustvarjanju delovnih mestih in zmanjšanju revščine.
To je bilo leta 2010, ko je evropska komisija sprejela strategijo Evropa 2020. Z njo je bilo med drugim predvideno, da se bo število revnih
»Pri politiki in matematiki ne gre le za seštevanje, ampak tudi izračune z neznankami, danes pa ta neznanka ni več neznanka, to je Vilfan.«
Predsednik Desus Karl Erjavec o prestopu poslanca Petra Vilfana iz ZaAB v Desus
»Moški, ki umirajo na čolnih, so v svojem okolju najboljši.«
Novinarja Simona Toplak in Jure Ugovšek v Financah o gospod
Zgodovina ni ena, zgodovin je vedno več. Odvisno od opazovalca. Janez Janša je bil, je in bo predsednik SDS, bil je tudi predsednik vlade, dvakrat. To so dejstva, o katerih se strinjajo vsi, od tu naprej pa ni več vse tako jasno in nedvoumno.
Vsaj kar se Janše oziroma njegovega življenjepisa, objavljenega na spletni strani SDS, druge najv
V dobi zagonskih podjetji, mobilnih aplikacij in platform skupinskega financiranja se je spet ustvarilo okolje, v katerem marsikdo vidi svojo pot do uspeha. Svetla luč uspešnih podjetij, kot so Whatsapp, Instagram, AirBnB in Uber, je močna vaba za ljudi, ki mislijo, da jim lahko tako zelo uspe kot ustanoviteljem omenjenih podjetij.
Zaradi
Nekoč pred davnimi časi je bilo vsaj v pravljicah vse jasno. Kralji so bili vedno modri, princeske lepe, vitezi pogumni, tretji sinovi ovdovelih mater bedački, ki so nazadnje premagali viteze, se oženili s princesko in postali kralji, ministri (ti so pozneje evolucionirali v politike) pa so bili bodisi togi in birokratski bodisi pretkani
Državni zbor je na julijski seji soglasno sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) o nepošteni poslovni praksi podjetij in sprememb v njihovih računovodskih izkazih. Politično so dosegli nenavadno soglasje, kar vzbuja sum, da ekonomsko česa niso razumeli. Ustanavljanje podjetij sodi med temeljna merila svobodne podjetniške inici
Fotografije in karikature Frau Merkel, ki jih objavljajo po Evropi, postajajo grše in grše. Nemčija zbuja vedno več jeze in strahov.
Nemško preobražanje je po malem del svetovne zgodbe. Globalizacija in neoliberalizacija še napredujeta, spreminjata družbe in razporeditev svetovne moči. Amerika relativno gospodarsko nazaduje, a ostaja voja
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 od
»Na finančnem ministrstvu 1. januarja 2016 ne nameravajo podaljšati sredi leta 2012 sprejetega najvišjega, 50-odstotnega davčnega razreda pri dohodnini. Četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke posameznikov nad zneskom petih povprečnih plač, je vlada uvedla sredi leta 2012 kot enega od začasnih protikriznih ukrepov.
Mladina št. 26
Intervju z aktualnim zunanjim ministrom zagotovo kaže na njegove dolgoletne izkušnje v politiki. Brez dvoma se zna neposrednemu odgovoru tudi diplomatsko izogniti, kar je vidno tudi pri intervjuju s tako odličnim novinarjem kot je Borut Mekina.
Pa vendar me je kljub njegovim nezanemarljivim političnim spretnostim zmotilo ne
Mladina, št. 29
Spoštovani,
Zaradi odsotnosti bistvenih navedb ministrstva za kulturo, pomembnih za razumevanje obravnavanega soglasja javnim zavodom s področja kulture za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb, v članku »Čudne zahteve«, novinarke Tamare Kajtazović (Mladina, št. 29, 17. 9. 2015, str. 12), podajamo bralcem kratko pojasnil
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.