Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 12. 2014  |  Mladina 49  |  Hrvaška

    Oficir z vrtnico

    Opozicijska desnica je za bližajoče se predsedniške volitve izbrala zanimivo kandidatko, žensko trde roke, pred katero menda trepetajo vsi, ki se drznejo dihati tudi samo za kanček drugače, kakor predvideva matrica zadrte hrvaške desnice. Kajti izkazalo se je, da gospa Kolinda Grabar Kitarović ni zgolj neškodljiva »barbika«, za kakršno jo je razglasil protikandidat, sedanji predsednik države – pripomnil je, da ni dovolj samo videz, ampak je treba znati tudi kaj povedati –, temveč ravno nasprotno, jeklena dama, ki je, kot se je pohvalila, »opravila že z marsikatero oviro«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Hrvaška

    Invazija Jugoslovanov

    Hrvaški mediji so zaskrbljeni zaradi razmer, ki so zavladale v Srbiji, potem ko so iz haaškega pripora izpustili vojnega zločinca Vojislava Šešlja, zaskrbljeni so zaradi zbiranja radikalcev na beograjskih ulicah, nacionalistične retorike iz devetdesetih let ... Zato je predsednik države pisal sodišču v Haagu, saj ga neizmerno skrbi, da bi bolni in nori Šešelj poleg Srbije destabiliziral še Hrvaško. A v resnici je predsednik spisal predvolilni politični pamflet, namenjen pravzaprav tukajšnjim desničarjem in zgolj formalno naslovljen na sodišče v Haagu, njegova sicer »stabilna« država pa je vse bolj podobna tisti izpred 20 let, prekleto nacionalistična, saj je v njej vojnim veteranom dopuščeno, da že več tednov grozijo z ulice sredi Zagreba, ki so jo zasedli.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    7. 11. 2014  |  Mladina 45  |  Hrvaška

    Alibi za vest

    Prve so ostajale brez služb, podjetja so jim propadala brez kakega posebnega družbenega nasprotovanja, gledale so, kako pred njihovimi očmi uničujejo tovarne, v katerih so preživele vso delovno dobo, v katerih so izdelovale oblačila, obutev, igračke ...

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Hrvaška

    Grabežljivci

    Letos poleti je na skalnati svet na otoku Pagu strmoglavil planinski orel, ki ga je s šibrovko zadel krivolovec, in čeprav je bil hudo ranjen, je preživel operacijo, po njej pa že nekaj mesecev okreva in se pripravlja, da bo spet poletel v nebesne višave. A te dni so orlovim rešiteljem, sokolarjem iz Šibenika, z ministrstva za varstvo okolja ukazali, da morajo ptico nemudoma prepeljati v Zagreb, čeprav bi s tem še enkrat ogrozili njeno življenje. Ukaz je spremljala ohola utemeljitev: »Ministrstvo je dolžno nadzirati vaše delo, zato odloča o takšnih stvareh, za presojanje njegovih odločitev pa niste pristojni.« Eh, ko bi znal orel brati, kot zna njegov rešitelj, ki je, svoboden kakor ptica pod nebom, nadutim birokratom odgovoril, da »imata javnost in stroka pravico presojati vsako odločitev oblasti«, in jim sporočil: »Orla lahko dobite samo z uporabo sile.«

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Hrvaška

    Severnokorejski sindrom

    Če bi predsednik kake demokratične države, na primer Škotske, med predvolilno kampanjo odstavil glavnega političnega analitika, ker bi ta menil, da je Združeno kraljestvo za Škote veliko boljši državni okvir kot samostojna država, bi zagotovo obveljalo, da je predsednik s tem napravil politični samomor. S svojim dejanjem bi pač uzakonil verbalni delikt in v temeljih ogrozil demokratične navade; in hrvaški predsednik je storil prav to, ko se je nenadoma odrekel dolgoletnemu političnemu svetovalcu. Toda pri nas je to nasilje nad svobodo mišljenja in nad demokracijo zbudilo enoglasno odobravanje »delavcev, kmetov in poštene inteligence«, slišati je bilo le redke glasove nasprotovanja.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Hrvaška

    Biti Bunjevec

    Nacionalistična desnica na Hrvaškem se je hudo razkurila, resda tudi sicer, v skladu s svojo ideologijo, ves čas nekaj besni, nenehno je vročična, da je že kar smešno, pa vendar je hkrati tako zlovešča. Za desnoradikalne provincialne guslarje je seveda dober vsak povod, prava poslastica pa je, če prihaja z »one strani«, zato je bila zanje novica, da je srbski predsednik Nikolić »otrokom Hrvatov Bunjevcev v Vojvodini podaril knjige v cirilici«, kot zadetek na loteriji. Vse skupaj je dobilo dramatične razsežnosti, grozila je prekinitev odnosov med državama, donela je vojaška retorika, kajti prav gotovo ne bo noben »četnik« zastrupljal malih Hrvatov s knjigami v pisavi, ki jo uporabljajo Srbi.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Hrvaška

    Vojak za 21. stoletje

    Če bi Hrvaška imela kaj pameti, bi že zdavnaj zaprla meje z Bosno, še več, ob njih bi razporedila močne specialne vojaške enote. Toda ne, namesto tega je popolnoma neodgovorno dopustila, da je na njeno ozemlje prišla kopica državljanov sosednje države, in to celo med turistično sezono, s tem pa škandalozno ogrozila življenja ne le svojih državljanov, ampak tudi državljanov številnih evropskih držav, ki so jo izbrali za dopustovanje prav zato, ker naj bi bila varna.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    29. 8. 2014  |  Mladina 35  |  Hrvaška

    Gospa z zastavo

    Primerjave so vedno nehvaležne, posebej še, če primerjate, koliko gorja je pretrpel kak narod ali posameznik. A vendarle so prav primerjave v pomoč, kadar želite dokazati, da vse žrtve niso deležne enakega sočutja in da jih medijsko in politično različno izrabljajo. Tako je tudi grozljiva usmrtitev ameriškega novinarja Jamesa Foleyja – eksplicitno dejanje zla, s katerim so skrajni islamisti pokazali, kako iz dna srca sovražijo zahodne vrednote in ki je upravičeno pretreslo tako imenovani civilizirani svet – dobila še drugo, političnopropagandno razsežnost. Amerika ima zdaj spet nove razloge za neusmiljene vojaške napade na Irak, po začetni osuplosti pa so se svetovni mediji nemudoma poenotili v mnenju, da je predvajanje posnetka Foleyjeve usmrtitve skrajno nemoralno dejanje, ker gledalca globoko pretrese. Zato so si le redki mediji drznili objaviti posnetek eksekucije. Tudi na Hrvaškem se je našel takšen portal, to pa je zelo vznemirilo sicer trdno speče moraliste iz docela opustošenega medijskega prostora. Takoj se je ostro odzvalo Hrvaško novinarsko združenje, nato pa še Svet za elektronske medije. Ta je od državnega tožilstva celo zahteval, naj ukrepa proti lokalnemu portalu zaradi hude kršitve etničnih norm.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 8. 2014  |  Mladina 33  |  Hrvaška

    Neodvisno nebo

    Novinar tednika Novosti se ni prav nič zmotil, ko je zapisal, da pri nas ob obletnicah vojaških zmag vse po vrsti rutinsko zapusti razum in možgane skupinsko spustijo na pašo. Tako je bilo tudi avgusta letos, tik pred dogodkom, ob katerem Hrvate prevzame največji kolektivni zanos, pred obletnico Nevihte, vojaške operacije, s katero so pred 19 leti državo osvobodili izpod oblasti srbskega okupatorja. Ob tej priložnosti je obrambni minister nekdanjim soborcem napisal odprto pismo, da bi preprečil znani scenarij množičnega izžvižgavanja oblasti, ki jim menda – prekleto komunistična, kot je – jemlje s trudom priborjene pravice. Omenjeni minister je pomembno poslanico napisal, Jutarnji list pa jo je objavil. V njej piše, da je Hrvaška danes država, ki doživlja razcvet, njena vojska pa je modernizirana. Potem minister, prav tako podkrepljeno z dejstvi, ugotavlja, da borci med Nevihto niso zagrešili nobenih organiziranih vojnih zločinov, kajti »mi smo svoje po vojaško opravili in ljudje so se razšli«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Hrvaška

    Večni podložniki

    Ljubezenski odnos med Hrvaško in Nemčijo ima dolgo zgodovino; bili sta zaveznici v »veliki« vojni, čeprav iz tega ni izšlo nič dobrega, zato pa so v povojnih letih revščine prav Nemci radi sprejeli na tisoče Hrvatov, ki so iz Jugoslavije odšli s trebuhom za kruhom in tam v Nemčiji potem gradili ceste, hiše, infrastrukturo. Tako so postali »gastarbajterji«, ki so dan in noč delali v nemških mestih in varčevali nemške marke, da bi si na skopem kamnitem svetu Dalmatinske zagore ali Hercegovine postavili streho nad glavo, šolali otroke, kupili obveznega mercedesa. Medtem so Nemci postali najbolj zaželeni turisti, vedno galantni in potratni, popolnoma drugačni od tistih »zgub« iz vzhodnoevropskih držav, ki so stiskale pri vsakem dinarju in s seboj prinašale zaloge hrane in različnih potrebščin ter samo brezobzirno uživale v poceni morju in soncu. Takšno mnenje se je v glavnem ohranilo do danes, turistični delavci koprnijo po kakem nemškem gostu in se mrščijo že ob omembi drugih turistov, resda ne več iz vzhodne Evrope, zdaj pač iz držav nekdanje Jugoslavije.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    18. 7. 2014  |  Mladina 29  |  Hrvaška

    Čudoviti človek

    Kdo je torej kupil slovenski Mercator? Uspešni hrvaški poslovnež, lastnik koncerna Agrokor, ali kar sama hrvaška država? Vprašanje je seveda popolnoma odveč, saj je to dvoje pravzaprav isto, natančneje – Ivica Todorić je država, takšna, kakršna je nastala s propadom socializma, država, v kateri so prva leta po ustanovitvi »sposobnejši« kaj hitro prepoznali eldorado brezzakonja, kjer so uspešna državna podjetja z več tisoč delavci poklanjali skupini izbrancev, ki so bili blizu tedanjemu predsedniku Franju Tuđmanu, snovalcu zamisli o »200 premožnih družinah«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    4. 7. 2014  |  Mladina 27  |  Hrvaška

    Državljanska prevzgoja

    »To je norost. Občutek imam, kot da je bilo vse moje raziskovalno delo popolno zapravljanje časa, čeprav sem bila prepričana, da je stvari mogoče spremeniti. Če zdaj odidem, bo to pomenilo dokončno zmago konservativnih sil na Hrvaškem,« pravi ugledna profesorica na zagrebški Filozofski fakulteti, ki se je več let ukvarjala s pripravo programa državljanske vzgoje in z uvajanjem tega programa v šole. Načrte o uvedbi državljanske vzgoje v šole so namreč nemudoma opustili že trenutek po odstavitvi dosedanjega ministra za izobraževanje Željka Jovanovića, ki ga je predsednik vlade, tako se vsaj zdi, zamenjal z veliko sprejemljivejšim človekom.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 6. 2014  |  Mladina 25  |  Hrvaška

    Pepel in molek

    Sprejem je bil veličasten, velikanski množici ljudi, ki so se nagnetli v stavbo zagrebškega letališča, ni mogla do živega niti huda vročina. Hrvatje so vsi zamaknjeni in sijočih oči pričakovali pristanek letala, ki je priletelo z Dunaja, turisti pa so verjetno mislili, da čakajo na prihod kakega pomembnega nogometaša, pevskega zvezdnika ali morda celo Angeline Jolie, ki tu in tam zaide v te kraje. Potem se je izza steklenih vrat, ki ločijo terminal od čakalnic, prikazal osebek, še najbolj podoben bitju z drugega planeta, ovit v hrvaško zastavo, z rokami, dvignjenimi v zrak, in rožnim vencem okoli vratu ... Množica je podivjala, stari hrvaški fašistični pozdrav »Za dom spremni!« pa je zamolklo zadonel po zagrebškem letališču.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 6. 2014  |  Mladina 23  |  Hrvaška

    Lahkotnost uničevanja

    Pred kratkim je v zelo priljubljeni oddaji Hrvaške televizije gostoval vodja ene izmed skupin hrvaških nacionalistov. Med oddajo si ni privoščil le izlivov prav neverjetnega sovraštva do državljanov srbske narodnosti in do sedanje oblasti, ampak je povedal tudi, da je bil oče hrvaškega premiera za časa Jugoslavije veleposlanik v Franciji, prav takrat pa so tam ubili nekega hrvaškega emigranta. S tem je odkrito namignil, da je bil veleposlanik odgovoren za zločin. Gospod, ki sicer trudoma spravi iz sebe dva zaporedna prosta stavka, je izrekel nesramno laž, saj gospod Milanović starejši ni bil nikoli veleposlanik v Parizu, še manj je bil odgovoren za kak umor. Kljub temu se voditelj oddaje ni z ničimer opredelil do trditev gostujočega omejenca, za katerega bi tudi sicer težko pojasnili, zakaj je bil sploh gost v tej enourni oddaji.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 5. 2014  |  Mladina 21  |  Hrvaška

    Ples vampirjev

    Začelo se je dobro, z obetavnimi načeli – poštenjem in antifašizmom! – v državi, ki so jo izčrpale neverjetne korupcijske afere desničarske oblasti, so sposobnost vladanja vsi jemali kot nekako samoumevno, toda Hrvaška se krize še naprej drži kakor pijanec plota in je edina država v Evropski uniji, ki še vedno ni izplavala iz recesije. Dobro, socialdemokrati niso ravno sposobni, toda bili smo prepričani, da so vsaj pošteni. Eh, ko bi bilo res tako, pa ni. Pripisano jim poštenje je začelo naglo kopneti, samo obseg korupcije je pri njih nekoliko manjši, tako da nemara res lahko verjamemo, da se odstavljeni finančni minister Slavko Linić ni okoristil z voluntarističnim in selektivnim izvajanjem zakona o predstečajnih dogovorih, ampak je pomembno oškodoval zgolj državo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Hrvaška

    Prestavljanje zgodovine

    Časopisni naslov se je glasil »Od danes v Auschwitzu tudi hrvaška zastava«, sledilo pa je poročilo o tem, kako je gospod Branko Lustig v Krakov popeljal skupino zagrebških študentov, da so se udeležili tradicionalnega pohoda živih od Auschwitza do Birkenaua, s katerim se zaznamuje dan spomina na holokavst. Vodnik gospod Lustig je namreč tudi sam preživel taborišče smrti. Spotoma pa si je izpolnil še dolgoletno željo, da bi v Auschwitzu izobesil hrvaško zastavo, in prav zaradi tega je novica tudi prišla v časopise.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Hrvaška

    Zakon molka

    Režiserju Oliverju Frljiću, ki velja za kontroverznega, je s predstavo Aleksandra Zec uspelo nekoliko vzvaloviti tukajšnjo močvaro. Predstavo so uprizorili na Reki, saj je režiser pravilno presodil, da Zagreb – ali bog ne daj Split – še ni pripravljen na takšno gledališko »kontroverznost«. Ta nenavadna beseda v hrvaškem malomeščanskem okolju praviloma skoči na plan kot krastača, katere sluz naj bi prikrila vsakršen, pa čeprav še tako redek umetniški poskus razčiščevanja z lažnimi spomini in razkrivanja resnice o temnih straneh največje hrvaške svetinje – domovinske vojne.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 4. 2014  |  Mladina 15  |  Hrvaška

    Ministrstvo za branje

    Medijska strategija! Sliši se nekako bombastično, kot kakšna pomembna znanstvena formula, ki naj bi pripomogla k izdelavi odrešilnega farmacevtskega pripravka za zdravljenje hudo bolnih hrvaških medijev. Ministrica za kulturo se je torej v skrbi za medije odločila pripraviti pomembni strateški dokument, v katerem naj bi zbrala kopico pedagoških smernic za to industrijo javnih dobrin, tako da bi poleg zasebnih, korporativnih medijev na Hrvaškem zaživelo tudi nekaj neodvisnih, profesionalnih časopisov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Hrvaška

    Kulturne zveri

    Ne glede na to, kdo pride na oblast v teh naših državicah, vsak ravna enako – vede se kot igralec v vaški ligi, začne sodelovati v igrah, ki pri gledalcih razvnemajo nizkotne, nacionalistične strasti. Tako sta si zdaj novi srbski vladar Aleksandar Vučić, nekdanji strastni promotor zločinske politike Slobodana Miloševića, in hrvaška koalicijska vlada privoščila bizarno žoganje z genocidom v procesu pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Hrvaška toži Srbijo zaradi genocida v vojni v devetdesetih letih, Srbija pa toži Hrvaško, prav tako zaradi genocida, ki ga seveda ni bilo, zato je proces vnaprej obsojen na propad. Kljub temu je čisto uporaben za medsebojno izsiljevanje, histerično oživljanje zgodovinskih blodenj na obeh straneh in poskuse zmanjševanja odgovornosti lastnih političnih elit za vojne zločine, etnično čiščenje in deportacije.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Hrvaška

    Kenguruji na Hrvaškem

    »Kaj, mar se je predsednik vlade izselil?« se v grozi sprašujejo državljani, kajti Zoran Milanović je nenadoma za štirinajst dni odpotoval v Avstralijo. In potem še na Novo Zelandijo. Kot strela z jasnega in brez kakega posebnega razloga. Na urniku pač nima nobenega državniškega srečanja, podatkov o naravi njegovega obiska v teh daljnih otoških državah ni najti, zato se zdi najverjetneje, da je človek v trenutku, ko ga je obšel skrajen gnus zaradi razmer v državi, pripravil kovčke, prijel pod roko soprogo, podrejenim naročil, naj mu priskrbijo letalske vozovnice, rezervirajo hotele in opravijo še vse drugo potrebno za eksotično ekskurzijo z negotovim izidom, in odšel. Verjetno ni pričakoval, da ga bo obrambni minister po telefonu z jokajočim glasom rotil, naj vzame s sabo še njega, potem pa je isto napravil še šef njegovega kabineta, češ da sta tudi onadva do grla sita te države, tudi onadva bi se odpravila v Avstralijo, kjer vlada red, hm, morda bi tam celo dobila azil. V glavnem, ta hip je Hrvaška nevarno obglavljena, toda doslej je bil zaman ves trud, da bi izvedeli, kakšni so pravi razlogi za premierov odhod, saj Hrvaška z Avstralijo nima nerešenih vprašanj, ne sodelujeta pri skupnih projektih ali vlaganjih.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 2. 2014  |  Mladina 9  |  Hrvaška

    Konjske moči

    Ko je pred časom župan nekega manjšega mesta prodal službeni avtomobil in denar od prodaje namenil za obnovo otroškega vrtca, so se ministri hrvaške vlade s prezirom odzvali na to potezo in jo označili za demagoško in populistično. V resnici pa je šlo za redek primer gospodarnega in spodobnega ravnanja in seveda ni nobeno naključje, da je ta župan nestrankarski človek, ki ga očitno še ni zastrupil popolnoma sprevrženi strankarski sistem vrednot.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 2. 2014  |  Mladina 7  |  Hrvaška

    Ujede nad Bosno

    Gledamo posnetke in si mislimo: ne vendar že spet, ne v tej ubogi, izmozgani Bosni, kajti tokratni veliki ljudski upor zbuja upravičen strah, da si bodo to, kar ima zdaj vse značilnosti resnega družbenega, razrednega nezadovoljstva, prisvojili tisti najhujši, nacionalisti. Prvi, drugi in tretji, tisti, ki zavračajo vsakršno možnost, da bi ta država kdaj postala država državljanov, enotna država. Z večno agendo etnično razdeljene BiH so vsi politiki v regiji kot eden zakrakali, da ne gre za družbeni upor, za brezpravne delavce in lačne državljane v Tuzli, Sarajevu, Zenici ... za generacijo mladih brezposelnih ljudi brez prihodnosti, ampak naj bi bili ustanove, v katerih prestoluje kasta postavljačev in bogatunov, v resnici zažigali vandali in huligani iz vedno sumljive muslimanske skupnosti.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    31. 1. 2014  |  Mladina 5  |  Hrvaška

    Koliko demokracije

    Koliko demokracije je potrebne, da je država v resnici demokratična? Veliko, malo? Kdo izigrava javno sprejeta merila? V državah, kakršna je Hrvaška, se o ustrezni količini demokracije – ali fašizma – pogajajo in o njej presojajo v glavnem politične elite, ki pa spravljajo v obtok natančno toliko demokracije, kolikor jim dopušča avtoritarnost znotraj lastnih strank, to pa je skrb zbujajoče malo. Togost znotrajstrankarskega življenja torej zelo očitno vpliva na demokracijo v širšem smislu, neposredno jo ogroža, hromi potek vseh demokratičnih procesov v državi. Nagnjenje k uporabi trde roke najpogosteje opazimo pri vladajočih socialdemokratih, saj iz stranke izključijo vse, ki se drznejo kaj kritičnega pripomniti o načinu vladanja državi ali partiji. No, nič manj krvava pod kožo ni niti njihova liberalna koalicijska partnerka Hrvaška narodna stranka – njeno ravnanje je te dni povzročilo precejšen pretres na političnem prizorišču, iz strankarskih vrst je namreč nepričakovano odstranila svojega ustanovitelja in bivšega predsednika, nekdanjega ministra Radomirja Čačića.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 1. 2014  |  Mladina 3  |  Hrvaška

    Psihologija spominjanja

    Saj veste, da se stari ljudje zelo dobro spominjajo dogodkov iz otroštva, iz davne preteklosti, nikakor pa se ne spomnijo, kaj so včeraj kosili. No, tako nekako je tudi s politično elito na Hrvaškem, v državi, izčrpani od večmesečnih razprav o človeku, ki je davno, še v časih Jugoslavije, menda ukazal ubiti ideološkega nasprotnika v Nemčiji in se zato znašel na tiralici tamkajšnjih oblasti. Hrvaška vlada ga seveda ni hotela izročiti, ni in ni se dala, trdila je, da nobena država ne izroča svojih vohunov. Toda zakaj vendar ne, če se je človek s to ugledno dejavnostjo ukvarjal v neki drugi državi, torej Jugoslaviji, katere dediščini, posebej tisti najboljši, se je Hrvaška tako ali tako v celoti odrekla?

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Hrvaška

    Partijska kontaminacija

    Leto so končali s sporočilom, da vedo, da so na najboljši poti, in zato smeri ne bodo spreminjali; resda se s hitrostjo izvajanja reform ne morejo pohvaliti, toda brez dvoma bo kmalu bolje ... S približno takšnimi nebuloznimi ugotovitvami je hrvaški premier sklenil še eno grozljivo leto – kot kak muhast avtist je prepričan, da so kakršnikoli strokovnjaki v njegovem svetu nepotrebni, zato zavrača celo najblažjo rekonstrukcijo vlade, čeprav bi bila ta resnično nujna – in potem zadovoljno odjahal na zaslužene počitnice. Spodaj, na terenu, pa so ostale vsakodnevne muke, brezposelnih je zdaj že več kot 360 tisoč in najnovejši podatki Eurostata kažejo, da ima poleg Grčije prav Hrvaška najmanjši odstotek delovno aktivnega prebivalstva, torej največ brezposelnih mladih, izobraženih ljudi.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Državljan Zimmerman

    Državljan Robert Allen Zimmerman bi moral v kratkem stopiti pred kazensko sodišče v Parizu, točneje pred njegov 17. oddelek, pristojen za kazniva dejanja klevetanja, spodbujanja rasnega sovraštva in ogrožanja medijske svobode. Gospod Zimmerman naj bi sodnikom pojasnil, zakaj in s kakšno pravico ter na podlagi česa je klevetal malo, demokratično Hrvaško, in če mu to ne bi uspelo, bi ga lahko doletela kazen leto dni zapora in plačilo 45 tisoč evrov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Hrvaška

    Pohod desničarjev

    Po tekmi med Hrvaško in Islandijo je nogometni zvezdnik Josip Šimunić od nekod privlekel večji megafon in vanj zarjovel: »Za dom!« Stadion, torej 30 tisoč ljudi, mu je evforično odgovoril: »Spremni!« Ta fašistični pozdrav, ki je na Hrvaškem sicer prepovedan, ker ga je mogoče povezati z zločini nekdanje ustaške države, v resnici odlično odslikava razmere v državi, kjer nacionalistična desnica, branitelji, duhovniki in opozicija že nekaj mesecev vztrajno marširajo po ulicah, stadionih, v televizijskih oddajah in prepričujejo javnost, kako bogoskrunske so istospolne skupnosti in kakšno grožnjo pomeni cirilica za obstoj naroda.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 11. 2013  |  Mladina 46  |  Hrvaška

    Referen-dum-dum

    Če bi se mestna oblast v Splitu odločila na primer prodati, dati v najem ali podariti Dioklecijanovo palačo, torej srce mesta, bi se meščani, ali vsaj večji del Splitčanov, temu uprli. Uveljavili bi pravico do neposrednega demokratičnega odločanja, organizirali bi se, zbrali podpise in šli na referendum ... Tam pa bi ostali praznih rok! Tako kot so, kljub vztrajnim prizadevanjem, da bi del mesta rešili pred kasto objestnežev, ostali Dubrovčani. Zdaj tik nad Dubrovnikom gradijo ogromne hotele s kilometri in kilometri igrišč za golf. Ali tako, kot bodo zelo verjetno na predvidenem referendumu Puljčani ostali brez najprivlačnejšega dela mesta, velikih gozdnih površin in poslopij, ki so kulturna dediščina. Mestna oblast se je pač odločila tako, da bi ugodila nekemu bogatemu domišljavcu.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 10. 2013  |  Mladina 44  |  Hrvaška

    Usodni objem

    Če bi Nikola Tesla po kakem naključju še živel, in to na Hrvaškem, bi, ubogi siromaček, gotovo brskal po smetnjakih, kajti čemú sploh znanost, domišljija in podobne ničevosti v državi, kjer so znanje, delo in delavci samo prezira vredne, zgubarske kategorije, donosen in obetaven je en sam posel. To je poklicna ljubezen do domovine. Resda so tisti, ki delajo v tem poklicu, praviloma nesposobni, neizobraženi bedaki vseh vrst, toda njihova odlika je prav silovitost ljubezni, s katero že 20 let oblegajo ljubljeno domovino kot kakšno Aladinovo votlino, hodijo okoli nje, se prerivajo in cedijo sline nad vsemi tistimi zlatniki in srebrnino, nazadnje pa se izkaže, da so Hrvaški s svojimi tesnimi objemi preprosto zlomili hrbtenico. Vsi ti silni možaki, ti ulični postopači, ki so se prelevili v tako imenovano elito, svojo ljubljeno leta in leta z eno roko objemajo okoli vratu, z drugo pa ji praznijo žepe, javno jo obožujejo, sami pri sebi pa prezirajo kot radodarno trapo, ki se ji še sanja ne, kako jo varajo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    18. 10. 2013  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Biti junak

    Ker je turizem na Hrvaškem še edina panoga, ki prinaša kaj denarja, je logično, da se skuša sezona podaljšati in hkrati vpeljati nova turistična ponudba, h kateri naj bi – drugače od dolgočasnega poležavanja in pijuckanja na kaki plaži – sodila tudi vznemirljiva telesna aktivnost. Od nedavnega je zato v modi intenzivno obiskovanje vasi in mest, od tako imenovanih pasivnih, nerazvitih krajev pa vse do turistične meke, Dubrovnika. S seboj je priporočljivo jemati primerno orodje, to sta izvijač in kladivo, lahko celo kaka sekira, kakor se zdi komu priročneje. Vnaprej mora človek tudi vedeti, da je treba na prava doživetja počakati do noči, dan pa je namenjen vztrajnemu iskanju posebnih znamenj na pročeljih državnih ustanov. Ta je treba v zavetju noči odstraniti s priročnim izvijačem, kladivom ali, še bolje, sekiro.