Mats Gustafsson & David Stackenaes: Blues

Tuje kritike tega albuma ga hudo lomijo, ko domala v en glas zatrjujejo, da na njem sploh ne gre za nikakršen blues. Ne moremo jih vzeti resno: Pisci bodisi ne slišijo nians ali pa imajo zožene predstave o tem, kakšen vse je lahko zven bluesa; od kod se poraja; do kam je prignana njegova socialna nota; kaj pogojuje in kako se prepoznava njegova "politična forma".

John Lewis & Sacha Distel: Afternoon in Paris

Štorija "večne", zvite in strastne ljubezni Evrope do "ameriškega" jazza je ena bolj intrigantnih v zgodovini godb sveta. Razmerje je bilo zagonetno, vsaj Evropa, prednjačili sta pa prej ali slej Francija in Anglija, je zelo zgodaj priznavala eno najbolj izvirnih, če ne kar najbolj izvirno, glasbenih umetnosti 20. stoletja. Muzika, prava pravcata kontrakultura, ki se je porodila v nedrjih kapitalistične velesile...

Tony Allen: Lagos No Shaking

Afrobeat, zvrst, za katere razvoj naj bi bila najzaslužnejša ekipa, zbrana okoli kultnega nigerijskega glasbenika Fele Kutija, doživlja ponovni razcvet. Med drugim so za to zaslužni nekateri didžeji, ki vrtijo in producirajo muziko z vplivi afrobeata, in nekatere "retro" skupine (taki sta Antibalas in Quantic Soul Orchestra), ki jo igrajo. Jih je pa nekaj, ki so pravi pionirji in še zmeraj igrajo.

The Little Willies

Tisti, ki jim gre kavbojska muzika bolj v nos kot v ušesa, tej žanrski obliki glasbenega ustvarjanja najpogosteje očitajo togost, preproščino, enoplastnost ter pomanjkanje svežine in spontanosti. Okej, kar se slednjega tiče, pravkar vam sukamo enega najbolj svežih, spontanih in skuliranih kantrijaških albumov letošnjega leta, ki pa ne prihaja iz Nashvilla, Austina ali Memphisa, marveč direktno iz domnevno...

Midi Miliz: Non Standards

Nemški dvojec Midi Miliz je vse do pričujočega ploščka mlel prejkone dolgočasen tehno trance, sedaj pa korenito, vsaj glede dolgega oziroma kratkega časa, spremenil zadevo. V nasprotju z velikokrat izpričano ozkogrudnostjo transerjev, ki se do drugih elektronskih žanrov vedejo tako, kot se tudi oni do transijade, namreč izključujoče, Midi Miliz na svojih narobe zimzelenčkih priložijo veliko tega, kar je bil človek...

Otis Rush: All Your Love I Miss Loving (Live at The Wise Fools Pub Chicago)

Kakorkoli že obračamo, včasih v projiciranju želja celo skušamo predrugačiti (žanrsko) zgodovino, kot pribito drži, da je Otis Rush eden zadnjih slogovnih novatorjev bluesa v Chicagu. Če se je njegove muzike in bluesov Magica Sama, Buddyja Guya in še kakšnega zraven ob koncu petdesetih prijela oznaka "West Side Soul", se je zato, ker je označevala lokacijo (zahodni rastoči urbani črnski del Chicaga, ob starem...

Jenna G: For Lost Friends

Pred petimi leti je njen izjemno markanten glas bil eno glavnih barvil zasedbe Un-Cut, ki so v drum and bass zgodovino (in še bolj po Intalex-S.T. Files remiksu) prispevali krasno Midnight. Po razpadu benda - ki kot številni ni preživel tekmovanja z DJ-ji - se je odločila za kariero voditeljice na radiu 1Xtra in pevke, tukaj je končno njen dolgo pričakovani prvenec za izgubljene prijatelje, kot je simbolično...

Crotchduster: Big Fat Box of Shit

V ponudbi skupin, ki prepletajo malo morje godbenih žanrov, so sigurno eni izmed bolj markantnih in domiselnih kompozitorjev, bojda zbranih samo zaradi utaje davkov, angleško govoreči Crotchduster. Nenavadna trojka ponuja slušatelju na enem samem samcatem nosilcu zvoka vse možne žanrske dosežke, preko nervoznega hardcore metala, jazza, hip hopa, disca, funka, grind/death metala, raznoraznega rocka ter še česa,...

Mi2: Dobrodošli na dvor

Štajerski pankerji oziroma postbuldožerci v svoji novi izdaji, starejši za izkušnjo, starejši za črtico in odpočiti od toplic ter čvrsto prizemljeni z novim režimom. Ostra rokerska plošča, ki poskuša obračunavati s slovensko stvarnostjo, na katero pa rock seveda niti pod razno nima takšnega vpliva kot pred leti. Niti približno tako kot v času Buldožerjev in Pankrtov. Zato seveda ni čudno, da se komad Zbudi me za 1.

James Holden: At the Controls

Od miksov angleškega producenta Jamesa Holdena smo se navadili pričakovati marsičesa, vključno s pretresljivimi pop pesmicami in konjskimi odmerki melanholije, celo solzavosti. Melanholiji se Holden seveda ni odrekel niti na najnovejšem, dvojnem ploščku, kjer je v svoj mlin posesal vse od minimalizma, tehna in elektra do ("progresivne") transijade, vse od Plastikmana do Aphex Twina, in morda bodo tokrat tudi...

Odyssey the Band: Back in Time

Nekaj osvežitve godbenega spomina; Are you glad to be in America?, Jazz is the Teacher,Funk is the Preacher, Odyssey, Black Rock, Little Red House. Naslovi komadov, ki so opremljali in bogatili vsakdanje življenje, nekajkrat celo tukajšnje odre. Z nekaj bendi in sijajnimi albumi je kitarist in pevec James Blood Ulmer, eden prvih črnskih ameriških protagonistov newyorškega no-wave (imenovanega tudi ...

Andy C: Nightlife 3

Po absolutni dominaciji, ki se zrcali v šestih zaporednih naslovih naj-drum and bass DJ-ja na DNB Areni, se človek lahko prične spraševati, kje so meje. Nov uradni miks, ki je izšel po daljši pavzi, nudi dva nastavka za razmislek: a. Andyju se več ne da delati lastnih komadov - zato je za Ram posinovil Subfocusa, čigar izdelki mu (tudi tokrat) tvorijo glavno ogrodje; ter b.

The Berzerker: World of Lies

V ne ravno obilni ponudbi združevanja industriala, grindcora in deathmetala je pravo zadovoljstvo, da naletiš na kvaliteten godbeni izdelek. Avstralski Berzerker na tretjem albumu World Of Lies ravno to večinoma tudi ponujajo. Ultra hitra in surova godba, prepletena z besnečimi vokali, distorziranimi brenkali ter prvinskimi elementi elektronike brez nepotrebnih olepšav.

Pendulum: Jungle Sound Gold

Jungle Sound (JS) je bila kompilacija ene najprogresivnejših angleških založb izpred dveh let, ki je že tisto leto doživela dve izdaji (enojni in dvojni CD z miksem). Zdaj, ko že nekaj mesecev napovedujejo nadaljevanje te zbirke, so vmes izdali še tretjo inačico prve kompilacije, za niansno razliko poimenovane JS Gold. Kaj je zlatega? Bolj malo; zamenjali so par komadov in se razširili na 13 postankov, dodali...

Torture Killer: Swarm!

Na drugem albumu ljudožerskih fincev Torture Killer se v vlogi glavnega brundavca pojavi nihče drug kot od zelišč omamljeni Chris Barnes, ki je davno tega mučil glasilke v Cannibal Corpse in uspešno nadaljeval v Six Feet Under. To, kar nam ponuja gospod Barnes z obritoglavimi Finci, je presenetljivo dodelan midtempo gore death metal, ki bi se brez problema znašel nekje vmes med Obituary in Six Feet Under.

Jadranka Juras: Anima

Nova plošča najočitnejše slovenske borke za živalske pravice. Militantno za živali in tudi tale Anima je posvečena ljubezni do živali. Podobno kot Saša Lendero, bi lahko rekli... Pa gre za povsem drugačno glasbo. Jurasova se je kot večina slovenskih pevk znašla v hudem precepu. Lahko bi pristala v kaki turbosceni in nas mučila s slovensko-mediteransko-balkanskimi napevi, s harmoniko ali tamburico...

David Gilmour: On An Island

Ko sta se na samovšečnem dobrodelnem zletu Live 8 ob istem času na istem mestu, manj kot kilometer oddaljena drug od drugega, pojavila za zmeri skregana David Gilmour in Roger Waters ter za splošno dobro z nekaterih ponarodelih zgodovinskih solov politično korektno otrla prah, so optimistično nastrojeni nostalgiki zaihteli, ah, kapital najde pot in zdravi vse razprtije, veselimo se torej skorajšnjega snidenja...

Stereo Total: Discotheque

Ko smo ob lani izdanem Do The Bambi hoteli že ugotoviti, da je od Stereo Total pričakovati le še par posrečenih viž na album, je pregnani dvojec demantiral črne prognoze z zbirko svojih in tujih remiksov. Discotheque je seveda posvečen plesni plati dua, ki črpa iz rokenrola in panka in navadno ne rabi več od ščepca lo-fi elektronike, Stereo Total pa se je poleg obdelav vrste lastnih požvižgavk lotil tudi...

MEF in Narodnoosvobodilni bend: Svoboda

Niti smešno ni več, kako Založbi RTVS že nekaj časa ne uspe predstaviti poslušalcem svojih novih projektov. Včasih so te stvari tekle ustaljeno. Umek je poklical Mišo in televizija je bila polna njihovih bendov in pevcev. Zdaj, če ne gre ravno za Nude, za katere se ata potrudi osebno, ni prave reklame, celo za genija Iztoka Mlakarja ne. In podobno se dogaja z Dragom Mislejem - Mefom, človekom, ki je v zadnjih...

MF Doom - Special Herbs: The Box Set

MF Doom je krutost in neizprosnost glasbene industrije doživel na lastni koži že pred več kot desetletjem, ko je bil z bratom v obetavnem tandemu KMD. Okoli leta 1990 sta podpisala pogodbo z velikanko Elektro, a sta se z njo po enem izdanem albumu sprla. Zaradi te neprijetne izkušnje in bratove smrti se je Doom (takrat Zevlove X) umaknil s scene za nekaj let.

Katalena: Kmečka ohcet

A poznate komad Žvižgovska Urška? Če ga slučajno ne, in glede na vseobsežno pandemijo družbene amnezije z glasbeno-slušalsko vred je precejšnja verjetnost, da ga ne, vam izdamo, da ga je na začetku osemdesetih let posnela, objavila na plošči, igrala, se šla ob njem " jamming " druga postava ljubljanske skupine Begnagrad. Vnazajsko razbiranje konstruiranja žanrskih zgodovin nam v mednarodni recepciji benda...

Vajta & Scandal Music Orchestra: Album No. 1

Evo, vračajo se stari rokerji, eni zdolgočaseni, drugi brez denarja, tretji spet s krizo srednjih let. Kaj je pičilo Seida Memića Vajto, ki je najprej s Teško industrijo, potem pa v solo obliki sredi sedemdesetih in manj v osemdesetih razturil po Jugi, ni povsem jasno. Dejstvo je, da mu solidne stare komade aranžirajo in igrajo slovenski mojstri na čelu z Martinom Štibernikom.

Santos: Home Sweet Home

Santos, s pravim imenom Sante Pucello, je eden redkih, ki lahko demantira obče veljavni predsodek, da se Italijani spoznajo na hrano, modo in popevke, na rokenrol in elektroniko pa sploh ne. Demanti se v Santosovemu primeru tiče obeh omenjenih panog, saj njegova hudo plesna elektronika, kjer mrgoli semplov rokerskih bobnov, basov in kitar, ne skriva dratarskih korenin in volje do destrukcije, izjemnost produkcije...

Oliver Lake Quintet: Live

Med izidi albumov in časom posnetega gradiva je vsaj pri manjših, neodvisnih, jazzovskih založbah vse večji razmik. To je indic, da je stanje zafrknjeno, da se vložek ob vloženemu trudu, znanju, ustvarjalnemu zagonu ravno ne izplača, da si tudi z internetom kaj dosti več, navkljub marljivosti in mreženju, ne da pomagati. Posredi so še težke odločitve glasbenikov in urednikov, kaj uvrstiti in kaj ne od posnetega.

Buckethead: Kaleidoscalp

Čudaški, virtuozni kitarist, ki se skriva za belo masko in ne komunicira z javnostjo, je po odpovedi v Guns'n'Roses ponovno na vso moč zagnal lastno kitarsko mašino. Na ploščku Kaleidoscalp postreže z bogatim spektrom modificiranih brenkal v družbi popolne in žanrsko neomejene ritem sekcije.

Ramilson Maia: Sambass 3

Frank Siccardi, urednik serija Sambass, in DJ Ramilson Maia sta tandem, ki stojita za novim, svežim in dobro tekočim laserskim dvojčkom brazilske drum and bass produkcije. Tisto "sveže" je tokrat namerno izpuščeno, ker se nekateri komadi slišijo že dve leti, kar nekaj iz nabora pa je Patife vrtel že na lanskem Exitu. Obregnjenemu navkljub pa gre za dobro svežo predstavo elektronske variacije džungle (Sao Paolo je...

Artifakt: Artifakts II

Tistim, ki bi radi razstreljevali z agresivno muziko, pa naj je govora o dratarjih ali elektrotehnikih, se med gonjo za čim ostrejšimi prijemi kaj rado primeri, da prečkajo mejo za poslušalstvo še dojemljivih BPM-ov, izgubijo poudarke in se jim načrtovani vihar sfiži v monotonijo ali celo ambientalo. Večini čeri, ki čakajo na besne, pod oznako full on zbrane psy trance artiste pa se je, tokrat veliko...

American Gigolo II

Newyorški tehno veteran Abe Duque (glej tudi pod: Kirlian ) se, če se je ozreti na lani izdani album So Underground It Hurts, še drži lastnih produkcijskih standardov, najsi gre za umazan podzemni zvok ali za tisti kanec samoironije in norije, zaradi katerega njegovi ploščki toliko laže zdrknejo niz sluhovod. Tu, v službi DJ Hellovega krdela žigolov, ki ga je s še veliko dolgočasnejšim ploščkom pred petimi...

Cyantific: Ghetto Blaster

Na tale prvenec Cyantifica so lahko pri Hospitalu sila ponosni, saj jim je po dolgem času uspelo izdati avtorsko ploščo, na kateri je kaj poslušati. Resda je Cyantific precej bolj sintetičen od svojih kolegov - v grozljivo dobrem Cover Story (kjer kooperiira Matrix) je celo vokal zabrisan na nivo inštrumenta, komaj po načinu igranja na ta specifičen inštrument ga je moč razpoznati po obdelavi skozi vse...

Caliban: The Undying Darkness

Peti samostojni plošček nemških metalcore kratkolascev Caliban ponuja slušatelju dokaj regularno zmes žanrsko raznolikih metalskih kitar in besnečih vokalov, ki jih občasno povozijo pocukrani napevi. Sicer pa Caliban godbeno ne ponujajo nobenega pretresljivega presežka, ki ga ža davno tega konzumentom ne bi ponudili kakšni Machine Head ali Fear Factory.