-
10. 3. 2006 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Kakor se reči odvijajo v tukajšnjem glasbenem prostoru, če bi ga na silo hoteli obmejiti z nacionalnimi zidovi, bojo na koncu koncertirali, igrali godbe, nastopali le še institucionalno podprti "klasiki" s staro glasbo in pa "folkiji" različnih branž z "novo glasbo". Saj bi človek pomislil, da tule vse kar podrhteva od starih viž, ljudskosti, triglasja. Videz - na srečo, za zdaj - vseeno vara.
-
Toby Keith: Honkytonk University
Med oportunističnimi kantrijaši, ki so 11. september izkoristili za dokapitalizacijo svojih hitropotezno domoljubnih popevk, Toby Keith vendarle zavzema posebno mesto. Zaradi odkritega simpatiziranja z bolj desnim kot sredinskim naborom ameriških vrednot se ga je v tako imenovanih intelektualističnih krogih oprijel sloves kmetavzarja in hardlinerja, ki na svet gleda izključno skozi zvezde in proge nacionalne...
-
Kar nekako hitro se z novim produktom vračajo na rock sceno Multiball, nekakšen teen punk rock bend. Za razliko od prejšnje plošče so malce bolj sproščeni, malce manj natančno pankerski in včasih jih za hip potegne celo v malo bolj metalne vode. Besedila so vedno - ni povsem jasno, zakaj - angleška, še vedno preveč patetična, ampak oni, kot kaže, odnehali vseeno ne bodo.
-
Maria Kalaniemi: Bellow Poetry
Maria Kalaniemi je tista harmonikarka iz plemena meharjev (Accordeon Tribe), ki se med vsemi najbolj opira na tradicionalne godbe, konkretneje Finske in njene okolice. To še ne pomeni, da je "zahojena" etno-puristka ali pa pišmevuhovka, ki se požvižga na stabilnost forme, tonalne in melodijske konture "starih godb". Obe skrajna konca ji uspeva uravnotežiti premišljeno, z neko digniteto, kjer njena avtorska muzika...
-
Lightning Bolt: Hypermagic Mountain
V t.i. indie-rockovskih krogih se je zasedba Lightning Bolt že ustoličila kot ena bolj zanimivih in samosvojih, po svoje tudi ekstremnih nojz rock zasedb. Tako v zvoku kot v svojih nastopih sta kultni boben in bas trash duo, dva Braina, Chippendale in Gibson, kot že samo ime zasedbe napeljuje namreč zelo udarna in po drugi strani povsem samosvoja, posebna (na koncertih nastopata vedno kar na tleh, med publiko).
-
Kataklysm: In the Arms of Devastation
Deseti celovečerni izdelek kanadskih prvakov death metala Kataklysm suvereno nadaljuje in tudi nadgrajuje dosedanje ustvarjanje čupave zasedbe. In the Arms of Devastation je godbeno in produkcijsko dovršen izdelek, ki poleg obilice brutalnosti in nečloveške hitrosti ponuja tudi presenetljivo neposiljene harmonije. Da zadeva prehitro ne zapade v monotonost, se glavnemu urlatorju med hropenjem in brundanjem v eni od...
-
Prefuse 73: Security Screenings
Scott Herren nadaljuje z izjemnim tempom izdajanja materiala. Po lanskoletnem albumu Surrounded by Silence in raznih projektih, kot sta Piano Overlord in Savath & Savalas, se vrača z novo ploščo. Po Scottovih besedah Security Screenings v bistvu ni pravi album, ampak le tranzicijski izdelek, na kar namiguje tudi sama dolžina - okroglih štirideset minut.
-
Counterstrike: From Beyond the Grave
Counterstrike (ali včasih tudi Metalgear) sta Animal Chin in 500 Miles, dva južnoafriška težkokategornika, ki sta v preteklosti že plenila s svojimi hiti kot Hydra. Njun najnovejši album ob videih za komada Maniac in Killswitch prinaša deset komadov, ki na metalske ne spominjajo le po naslovu plate, ampak tudi zvokovju, vokal(nimi sampl)i in vzdušjem nasploh.
-
Elliott Sharp's Terraplane: Secret Life
Najnovejša različica Sharpovega avant-bluesovskega benda Terraplane, ki jo je med drugimi z nekaj kosi predstavil na lanskoletnem koncertu v klubu Cankarjevega doma, daje še več, kot je bilo slišati. Secret Life je album novega, drugačnega bluesa, ki spoštuje stabilno bluesovsko formo, obrazce, zven, a ob slastnem plavanju v njej taisto formo tudi širi, nadgrajuje, a ohranja emocionalno moč, politično držo,...
-
Švedski In Flames se že kar nekaj časa prodajajo opredalčkani kot melodični death metal, kar pa bi se za zadnjo stvaritev bolj težko trdilo. Sicer je v harmoničnem delu zgoščenke prisotnih malo morje pristnih death metal elementov, vendar se v enakovredni dozi pojavi tu še hardcore, metalcore, nupopmetal, simfo rock in še kdo. Predvsem pa na celotnem ploščku moteče prevladuje malce komercialno naperjeni vokalni...
-
London Electricity, High Contrast & Cyantific: Hospitalised - 10 Years of Hospital
Naslov pove pravzaprav dovolj; najbolj na vsesplošni plesni trg usmerjena drum and bass založba z Otoka se je vrgla na proslavljanje in služenje, jim pa tale trojček tudi sovpada s stoto izdajo na njihovi založbi. 68 komadov so zvozili gazda Tony Colman alias London E., ki so mu pripadla zgodnja leta in izdaje, na katerih je dejansko znatno soproduciral ter vplivati na zvok tak...
-
Clifford Brown / Max Roach Quintet: The Last Concert
V avtomobilski nesreči 26. junija 1956 v Philadelphii so umrli trobentar Clifford Brown, pianist Richie Powell (brat Buda Powella) in njegova žena. Nenadna smrt dveh nadarjenih jazzarjev je presunila jazzovsko srenjo. Brown je veljal za enega največjih trobentarskih talentov na sceni. Njegov kvintet z bobnarjem Maxom Roachem je bil med bolj vročimi modernimi bopovskimi zasedbami.
-
Video Hurt, priredba Reznorjeve pesmi v interpretaciji Johnnyja Casha, je eden najbolj srhljivih in pretresljivih izdelkov, kar jih je sproducirala umetna potreba po glasbeni televiziji. Ob mojstrskem kontrapunktu vztrajnosti spomina in surove resničnosti, ki življenje, trpljenje, vzpon in padec morda največje ameriške legende v nekaj minutah brez tržne patetike strne v veličastno sleherniško priliko, posvečeni...
-
EMA 06 - Evrovision Song Contest
Zanimanje za tole TV-prireditev je vsako leto večje, čeprav vedno dobimo ven podobna jajca. En ali dva povprečna komada in desetino slabih, slabših in najslabših. Ne vem, kaj bi me moralo doleteti, da bi postal oboževalec Nuške Drašček ali čupastega Marijana Novine. Ne vem, na katerih drogah bi moral biti, da bi se mi zdela Alenka Godec mlada in perspektivna evropevka ali Maja Slatinšek seks bomba.
-
Dominik Euhlberg: Kreucht und Fleucht
Le redki si upajo in priobčijo na mah dva, največkrat žanrsko ali po vzdušju različna si miksa, še redkejšim uspe. Med redkimi srečneži ne boste našli Dominika Euhlberga, ki se je lani proslavil z nekaterimi remiksi, tule pa postreže z enim bolj sanjavim in enim udarnejšim scenosledom, tam med abstraktnejšim housom in ne tako razbijaškim, z elektrom prežetim tehnom.
-
Tale trojček se je od lanskega poletja nekaj časa vlačil po špilavcu. Je vreden glodanja. Nacionalna pohaba, naslov velja kakopak ameriški naciji, ki ji to sporočajo njeni mladi ozaveščeni državljani (vse globlje drugega reda), je namreč trojček treh samostojnih albumov. Natančneje, prihaja iz glasbeniške združbe iz Severne Karoline, iz Durnhama in tamkajšnjega okrožja koledža, kjer se je osnoval in mreže spletel...
-
Ekipa, zbrana okoli Iztoka Turka (ter izstopajoča gostja Mina Špiler), s tem izdelkom repetira nekatere rešitve, ki so delovale že slabega četrt stoletja nazaj. Produkcija precej spevna, a za nianso preveč repetivna; po sveže prevrtavanem je tale houserski live band v svoji izdaji bolj kot za partijaše primeren za generacijo 30+, ki se raje zadržuje na bolj mondenih plesiščih, kot so klet štirke ali razčefuk...
-
Watchmaker: Kill.Fucking.Everyone
Ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih je založba Earache svet glasbenih konzumentov dodobra pretresla z izvajalci kot so Napalm Death, Godflesh, Carcass, Morbid Angel, Painkiller in ostalimi divjaki. Žal pa zadnjih nekaj let Earache poleg Berzerker in Akercocke ni ponujal preveč markantnih izvajalcev.
-
Za železno zaveso zasnovani in v ognju tihe ameriške okupacije Evrope rojeni nemški gromovniki, ki že trinajsto leto vehementno sesuvajo monopol angleščine kot neuradno zapovedanega esperanta v popularni glasbi, so bili lani, po briljantnem in naravnost eksemplaričnem ljubljanskem koncertu, med drugim deležni primerjav v slogu: Rammstein so Laibach za otroke, Laibach pa Rammstein za odrasle.
-
Emmanuel Jal & Abdel Gadir Salim: Ceasefire
Predsednik Janez Drnovšek bi tale album lahko uporabil za soundtrack njegovi pobudi glede humanitarne katastrofe v Darfurju in sploh globalne razsežnosti boja za ideološko prevlado na ozemlju Sudana (saj je velik komaj za eno ubogo zahodno Evropo), kjer se še dajejo za najboljše pozicije multinacionalk pri črpanju oz. kraji izjemnih naravnih bogastev v državi, za trkanje na vest vlad držav, ki so neposredno in...
-
DJ Wildchild & MC Verse: Wildstyle
Ko jo vidiš (da, ona,) podvomiš - a ko jo slišiš, verjameš. Tak bi bil najbolj jedrnat opis kar svežega miksa blondinke Wildchild. To, da z naslovnice gleda kot sestradana angleška srnica na kakšni grški obali, naj vas ne zavede; 10 let je kot label manager delala za firmo, ki v Angliji distribuira drum and bass plošče, več kot toliko pa vrti.
-
V zbirki godbenih replikantov se najdejo tudi takšni, ki ne klonirajo samo godbe, temveč tudi celoten zunanji izgled že uveljavljenih in dobro prodajanih avtorjev. Tako tudi Deathstars (nekdaj člani Dissection in Swordmaster), ki ponujajo konzumentom že drugi album dodobra recikliranega vizualnega in godbenega pristopa Rammstein, Marilyn Mansona in ne nazadnje tudi Laibach.
-
Novi CD največjih slovenskih sovražnikov Georgea Busha mlajšega. Najprej moram omeniti, če že ne kar pohvaliti, izjemen ovitek plošče, mogoče za šopaško metalno-pankovsko-repersko-godalni sestav celo preveč šminkerski, v vsakem primeru pa doteran v vseh detajlih.
-
Susumu Yokota - ki je za Eye Q, takrat, ko so elektrotehniki še prezirali zvezdništvo in se raje podpisovali s psevdonimi kot s celimi imeni, izdajal kot Yokota - je doslej zamenjal kup navezav in najraje ambientalnih identitet, tokrat, če je prebirati promocijske besede, za mojstrovino mojstrovin, pa se je lotil prav posebne in sila kočljive naloge. Kako bi zvenelo, ko bi zd...
-
Goldie: Drum & Bass Arena - The Classics
Preden se dvojec znajde v zvočnikih, v oči bode roza nalepka, ki pričujočo izdajo razglaša za " definitive history of drum and bass 1996 - 2006." Aja? Upoštevam, da ima vsak svoj izbor klasikov in svojega najljubšega DJ-ja; malce težje pa razumem, da izmed vseh legend iz Anglije miks (in to obeh diskov!) naredi prav Goldie. Na dosedanjih Areninih izdajah so miksali Zinc, Fabio in Grooverider, ampak zakaj niso dali...
-
Wednesday 13: Transilvania 90210 / Songs of Death, Dying and the Dead
S prebojem Marilyn Mansona in njegovega bizarnega izgleda v dobro prodajano glasbeno sceno je le-ta nemudoma dobil kupe in kupe bolj ali manj uspešnih posnemovalcev, ki stremijo k temu, da bi bili vsaj tako sick kot je on ali morda celo bolj. In eni izmed njih so tudi primerno opremljeni Wednesday 13, kjer se naleti tudi na člane zasedb kot so Static-X, Slipknot in Murderdoll...
-
Med vse preredke transerje, ki imajo smisel za humor in ki malo šale privoščijo tudi svojim, s psihedeliki do ušes naphanim strankam, so se že pred časom vpisali Poljaki Bigwigs, ki so tako narodnostno obogatili vrste pretežno finskih, avstralskih in japonskih čudakov.
-
RTV-jeva založba včasih izpolnjuje svoje poslanstvo in v pričujočem primeru je konec leta izdala komade, ki so bili predstavljeni na lanskem festivalu šansonov. Na žalost je šanson v svoji osnovni obliki, ki se je bolj ali manj poslužujejo vsi nastopajoči, povsem nepresenetljiva zvrst glasbe in takole nepresežena pravzaprav pomeni le še korak bliže običajnim popevkam, kot bi si to želeli.
-
Billie Holiday & Lester Young: Complete Resordings
Težko bi našli bolj slaven, finejši, glasbeno vznemirljivejši jazzovski par v zgodovini. Saj jih je bilo več, na primer Louis Armstrong in Lil Hardin, Jimmy Lyons in Kareen Borca, Lester Bowie in Fontella Bass, Keith Tippett in Julie Tippetts, ampak pečat, ki sta ga pustila - zaradi enakovrednosti, občutenega doponjevanja, krasne (platonske?) zaljubljenosti pevka Billie Holiday in tenorsaksofonist Lester Young -...
-
Res ni lepo, če decembrske hite ocenjujemo januarja, ko so že razprodaje, a o pričujoči vokalistki si želimo vseeno izgubiti besedo ali dve...