Papua New Guinea Stringbands with Bob Brozman: Songs of the Volcano

Na vzhodu Papue Nove Gvineje, na njeni vzhodni Novi Britaniji je mesto Rabaul. Dvakrat ga je razdejal vulkan, nazadnje osem desetin mesta leta 1994. Tjakaj se je odpravil kitarist, folkijevski mag slide kitare in drugih brenkal Bob Brozman. Matrica je znana: zahodnjak se odpravlja iskat godbe na oddaljene konce sveta, kjer igra z domačini, organizira snemanja, učne ure in po možnosti z ekipo založbe posname...

Aphrodite: Overdrive

Novo leto, stari Aphro; sredi decembrske poplave je vletelo prgišče miksev, med katerimi si je ošvrka s pinceto izboril stari kralj jump-upa, ki pa je v svoji pojavni formi pri vrhu DJ-jev, po priimku pa tako ali tako King. Moč imena sega tako daleč, da izdajajo 12-inčne white label singlice, kjer piratski "producenti" Aphrove komade malo dodelajo in zaslužijo kak funt.

One Man Army And The Undead Quartet: 21st Century Killing Machine

Del novodobne glasbene industrije je tudi furanje mogočnih ikon glasbenikov, ki so že pred novo izpeljanko rovarili kje prej in si zagotovili prostor v srcu lačnih potrošnikov. Tako je tudi v primeru One Man Army And The Undead Quartet kjer se lahko naleti na Johana Lindstranda, ki je pred tem ropotal v The Crown.

Offshore Funk: Crome

Da se tehno producenti na stara leta radi pomehkužijo in celo podžezijo, niti ni tako novo dognanje, a menda se je ena od uspelejših prekvalifikacij primerila Heiku Lauxu, šefu založbe Kanzleramt. Laux, ki se pod imenom Offshore Funk na ploščku že v drugo druži s kolegom Theom Schultejem, pa se na srečo ni na vrat na nos vrgel v džez in funk in house, kakršne si pač predstavlja, temveč je pest funkovskih, latino,...

Elektrobuda: Sveti zvuk

Hecno naključje, med recenzentskim materialom sta se istočasno znašla trdoerotični devede z naslovom Sabrina in sveti sok ter cede, ki sliši na ime Sveti zvuk, se pravi Sveti zvok. Prvega je režiral legendarni bosansko hercegovski žrebec Backey Jakić, drugega pa so spesnili Elektrobuda, v približek superskupine organiziran kader, ki mu po združevanju dela v Majkah, Kojotih in delno tudi v Belfast Foodu niso...

Agoria: Cute&Cult

Francoz Sebastien Devaud, ki je na prvencu Blossom presenetil z raznolikostjo, se, kot vse kaže, ukvarja tudi z miksanjem, scenosled triindvajsetih viž, ki se mu zdijo luštne in kultne, pa utegne vtis s prvenca še podkrepiti.

Mankind in Polarity: Vogel Oder Fighter

Tale zgoščenka, ki je lani jeseni izšla v Nemčiji, velja za njihovo prvo uradno, studijsko izdajo hibrida rapa ter druma nad bassa (in ščepcev nu-breaksev). Polarity je znano producentsko ime še iz časov, ko je (brez ene izdane plošče!) pognal portal www.producer-network.de ter fural nemški bobenbas, Ptič ali borec je trenutna stopnja razvoja, na kateri se ob nosilcu in MC Mankindu pojavijo še Giana Brothers, N.

Borut Kržišnik: A Life in Suitcases (Music for the Film)

Virtualno zložena in konkretno zveneča godba Boruta Kržišnika je vnovič "v službi" - to pot filmski trilogiji imenitnega cineasta in vizualca Peetra Greenawaya The Tulse Luper Suitcases (2005) - vendar ni vdana služkinja. Posebnost Kržišnikovega komponiranja, generiranja, silovitega poganjanja simfoničnega orkestra z vznemirljivimi Megatrejskimi zgodbami je ob njihovem izidu simptomatično vzburkala...

Dennis Gonzalez's Inspiration Band Featuring Henry Grimes: Nile River Suite

Zamuda ni bila pretirana, je pa bila dovoljšna, da je ta album celo med zvestim jazzovskim občestvom obveljal za "muziko, ki mora zakrožiti", pri tem pa so vsi zares spregledali, novinarji in PRovci pa zamolčali, da je to prvi album "vnovič najdenega" basista Henryja Grimesa. Občutek je slajši, saj ga je k snemanju novembra 2003 povabil teksaški trobentar iz Dallasa Dennis Gonzalez, ki ga s temi kraji vežejo...

Reporter Milan: Cd Quatro+

Zdaj je približno poldrugo desetletje, odkar je nedeljska humoristična ekipa na radiu MARŠ-u pričela izvabljati smeh publiki, ki jo fascinira banalen, brutalen ter ruralno-primitiven humor. Toda ekipa Reporterja Milana ni zgolj plitko plehka; ironična in kritična je do zgoraj naštetih pojavov ali prvin javnih osebnosti iz Maribora in širše, ki jih redno žge na mestnem radiu.

Thomas Schumacher: Perlen 4

Thomasa Schumacherja bi skoro odpisali, predvsem zaradi njegovih ogabnih pop hemeroidov pod znamko Elektrokemie LK, pa vendar. Pa vendar se zbiralec biserov zabavne elektronike, katerega drugo nadaljevanje, Perlen 2, je še dandanes vredno iskrenega priporočila, vrača z bero z elektrom prežetih viž in poskočnic. Hja, elektro, tale elektro, no, njegove 4/4 hibride vrti že vsak peti mulc tja do Razkrižja, in to pet...

Carl Craig: Fabric 25

Če se izdelki Carla Craiga zadnje čase slišijo kot elektronski salonski džez ali kot obupno zaprašene izkopanine, je njegov miks, s katerim je podaljšal all star seznam londonskega Fabrica, vsekakor vreden prisluha. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker gre za eksces, ki ga ne bi pričakovali od praviloma zadržanega veterana detroitskega tehna, ki se je vpisal v anale miksologije z davnim prispevkom za serijo DJ...

Olivija: Brez sramu in brez strahu

Konec leta je en lep trenutek, da Olivija, rahlo presenečenje pretekle sezone, ušpiči še nekakšno svojo kompilacijo. Album, ki so ga izdali pred kakim letom, je dodobra prevrten, nastopali so povsod, kjer se v Sloveniji da nastopiti, in zamenjali so pevko oziroma organizirali avdicijo za novo pevko. Mimogrede, ne bi si upal prav zagotovo trditi, ampak kar nekaj bi stavil na napoved, da je bila bistven del uspeha...

Cecil Taylor with John Coltrane: Hard Driving Jazz

Sodobnega pianizma si ni moč predstavljati brez ameriškega prebiravca tipk, tolkalca po njih, gracioznega plesalca okrog klavirja Cecila Taylorja. Ekscentrični glasbenik - in to v dobesednem pomenu "zunaj centra" - drži in ne popušča pol stoletja. Zbirka zgodnjih posnetkov velikega muzika kaže na njegove formacijske odklone od glasbenih, konceptualnih, celo socialnih norm, ki so za vrat držale jazz v drugi...

Rolling Stones: Rarities 1971-2003

Čas božično novoletnih obdarovanj, ki se je recimo temu po naključju znašel v neposredni bližini velikega turnejskega poka korporacije The Rolling Stones, predstavlja dober alibi za založniške eksperimente z zaščitnim znakom iztegnjenega jezika, še posebej, če na njih piše to, kar piše na ploščku, ki ga ravnokar sukamo: rarities. Redki posnetki, torej. Iz obdobja med letoma 1971 in 2003.

Triple R: Flashback

Rileya Reinholda, ki tu predstavlja izvajalce lastne, v okviru založbe Traum spočete firme, pomnimo vsaj po nič manj kompetentnem miksu Friends, katerega občutje preveva pričujoči plošček. Na tem mestu se ne bi spraševali, kaj je na koelnski klimi - megla, vlaga, zimsko pršenje, beton? - da poraja tako nelagodje, ampak raje, kako Rileyu uspe, da iz sentišev in depresij, iz psihotičnih in adventnih sestavi tako...

Ruins Matador: The Girls Seem Happy the World Seems Dead

Daleč od ponorelega sveta, nekje iz globočin, iz eksotično opojnih in zadimljeno temačnih kotičkov prihajajo zvoki in besede, ki polnijo prvenec ljubljanskega dueta Ruins Matador. Sladko grenke sanje in prividi nečesa kar nam ni dojemljivo ali dostopno preplavijo prostor ob vrtenju albuma The Girls Seem Happy The World Seem Dead.

Black Sun Empire: Cruel and Unusual

Ko sem prejšnji četrtek delal selekcijo najljubših laserjev za tekoče leto, si nisem mogel kaj, da preko messengerja ne bi kliknil Miche in ga vprašal, kdaj za vraga bo izšla CD inačica njihove druge plošče Cruel And Unusual. "Danes," je rekel. Glede na to, da so se komadi vrteli že lep čas in da je uradna vinilna izdaja stara slab mesec, bi Kruto in nenavadno sodila v letošnje leto, a bomo zbirko precej...

Ticon: Zero Six After

Švedski duo Ticon seveda ne piha na dušo tistim transerjem, ki padejo v trans že zaradi enega samega, tekom viže v nedogled ponavljanega motiva in zaradi dovolj visokih BPM-ov, temveč malce izbirčnejšim glavam. Na Zero Six After tako ne manjka v studiju nadrobno obdelanih fines, citatov drugih žanrov in zvočne širine, vedno v pravšnjih odmerkih in prej v službi funkcionalnosti kot instantne, bežne fascinacije ter...

DJ Spooky & Dave Lombardo: Drums of Death

“Jejhata”, verjetno porečete, ko preberete imena izvajalcev ploščka Drums Of Death, “se spet parijo raperji in metalurgi; kot da se nismo tega fazona naposlušali že v devetdesetih, z drajsanjem filmske kompilacije Judgement Night, pa z Ice T-jevimi Body Count in kričečimi aktivisti Rage Against The Machine. Da o bednih poskusih sport-rockerjev tipa Limp Bizkit in Korn sploh ne...

kam001 - creative commons.si comp

Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki je potekal konec oktobra v Ljubljani in je nekako pospremil uvedbo avtorskih Creative Commons licenc v Sloveniji se je skozi naknaden prikaz festivalske in na sploh širše slovenske manj uveljavljene elektronske ustvarjalnosti prostozvočno realiziral tudi na kompilaciji kam001.

High Contrast: Fabriclive vol. 25

O londonskem nočnem klubu Fabricu in njihovi seriji živih izdaj iz raznih popularnejših elektronskih DJ-jev smo med pincetami že modrovali, še kaj pa bi lahko dodal h karieri High Contrasta. Ta ima visoko ceno za vrtenje v živo in glede na razpoloženje v naših klubih ga bomo čakali še lep čas, saj je zaseden po nekaj mesecev naprej - po tejle pokušini pa se šele zbudi lakota po njem.

The Orb: Okie Dokie it's The Orb on Kompakt

Nedoumljiva so pota Orbova, legende, ki jo že vse od samega začetka krmari Alex Patterson, sedaj pa jo vse opazneje zaznamuje njegova španovija s Thomasom Fehlmannom (priporočamo: Visions of Blah ) in, predvsem, priključitev krožku okoli nemške založbe Kompakt. Vse opazneje, do vrhunca na pričujočem ploščku, za katerega večino ne bi noben orboslovec stare šole menil, da je res delo mile mu skupine.

Thelonious Monk Quartet With John Coltrane : At Carnegie Hall

Poklon za dan republike, odigran na dobrodelnem koncertu v sloviti manhattanski dvorani Carnegie Hall, 29. novembra 1957. Kaj boljšega, če ne kar najboljšega med najboljšimi v jazzu, v svetovnih godbah 20. stoletja, kakor koncertni posnetki kvarteta velikega skladatelja in pianista Theloniousa Monka in takrat prihajajoče prve, neutrudne, obsesivno pihajoče sape Johna Coltrana.

Fabio: Liquid Funk Vol. 2

"Liquid funk pravzaprav ne pomeni ničesar. Ime sem uporabljal, ker sem pač rabil ime za radijsko oddajo, kar se je razširilo na ime prvega albuma," je o terminu liquid funk (LF) letos modroval očak Fabio, ki je po desetih letih in 42 singlih na svoji založbi končno zmogel nadaljevanje esencialnega, monumentalnega in (še posebej produkcijsko) kar pošteno zaprašenega zvokovja pr...

Slipknot: 9.0: Live

Po treh studijskih albumih je za bizarnimi maskami skrita, novodobna popmetalcore skovanka z nazivom Slipknot spravila skupaj še dvojni album v živo s štirindvajsetimi, na turnejah narejenimi posnetki. Če so Slipknot v preteklosti navduševali zveste sledbenike s spolirano digitalno produkcijo, tega ne dosežejo tudi na tem izdelku, vendar pa žal sama kakovost godbe ni pogojena samo s prenapihnjeno zvočno produkcijo.

Clawfinger: Hate Yourself With Style

Če so bili Clawfinger pred leti eni izmed vzvodov nove mineštre metala, hardcora in hip hopa, ki se je s časom opredalčkala ko nu metal, so dan danes lahko le še precej utrujeni fotri le-te. Po vrsti že šesti album prinaša regularno jezno godbo v kolenih klecajočih ritmov s socialno-politično angažiranimi teksti, ki pa so tudi najsvetlejša plat tega izdelka.

Elliott Sharp: Quadrature

Tako igra strunar. Že prodorna solo kitarska mojstrovina Velocity of Hue (2004) je skupaj z Ribotovo Saints (2001) prepričljivo na kolena spravila dvomljivce o izrazni in avtorski moči "taspodnjih" strunarjev iz New Yorka. Elliott Sharp nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, z zares močno avtorsko solistično kitarsko igro, natančneje elektroakustično kitarsko igro.

Moveknowledgement: Ant People

Slovensko funk-jazz progresivno podtalje nima neke večje zgodovinske kontinutitete in scene, vendar se nekako vedno najdejo posamezni bendi, ki pustijo močan pečat in rešujejo sceno. Od Quatebriga prek Miladojke Youneed in Heavy Les Wanted do Fake Orchestra in ne nazadnje najmlajših Moveknowledgement.

Chase in Status: Future Beats 03

Chase in Status sta Londončana, ki sta pred leti odšla na študij v Manchester, nato pa sta obvisela v studiih ter se povezala s Future Cut. Danes jima singli izhajajo na Bad Company Recordings, Subtitles, Habit, pa tudi za Bingo z Jenno G., med čakanjem na njun prvi avtorski album pa je Future Beats miks več kot dostojen predstavnik valovanja in vibracij njunega temačnega zvočn...