• Borka

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Action Bronson: Only for Dolphins

    Nekoč kuhar v restavracijah za petičneže na Manhattnu, zadnje slabo desetletje pa brezbrižni raper barvito eksplicitnih vsebin in iznajdljivi jahač širše pop kulture streže z albumom popolne ležernosti in čiste zankarske preprostosti. Only for Dolphins je ravnica zibanja z glavo ob srkanju pina colade med oddihom na karibskem otoku in je precej kompilacijsko zveneča plošča. Nič čudnega, saj je izdelavo podlag podpisala druščina Bronsonovih starih znancev. Lenobnost rimarske dostave, eksotičnost uporabljenih semplov in tehnična rudimentarnost so že stalnice, ironija pa je v tem, da je bil newyorški zabavnež v časih, ko so mu očitali kopiranje wu-tangovca Ghostfacea Killaha, precej bolj osvežilno izviren kot tokrat. Več

  • Jaša Bužinel

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Róisín Murphy: Róisín Machine

    »Róisín Murphy je v pop izgnana princesa glama. Pooseblja zvezo diska in umetnosti, čutnosti in inteligence, razkošne površinskosti in eksistencialne tesnobe, zvezo, ki se je nekoč zdela neizogibna, zdaj pa je postala tako rekoč nemogoča.« Tako je enigmatično podobo ene bolj sofisticiranih predstavnic šovbiznisa opisal pokojni britanski kritik in teoretik Mark Fisher. Nekdanji partner Mark Brydon pa je njen glas označil z besedami »Peggy Lee na meskalinu« in s to oznako zaobjel tehnično podkovanost ter hkratno drzno nekonvencionalnost Murphyjeve, ki bolj kot na všečnost bleščičaste disko ikone Donne Summer spominja na neposrednost postpunk kraljice Siouxsie Sioux. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Deftones: Ohms

    Ameriški alt-metalski veterani, ki letos praznujejo že dvajseto obletnico izida plošče White Pony – svojega komercialnega preboja –, so suvereno prestali preizkus časa. Ne zgolj, da se je njihova diskografija postarala kot dobro vino; z enajsto ploščo dokazujejo, da še vedno premorejo ravno toliko ustvarjalnega elana kot pri prvih korakih. Album Ohms odlikujejo udarni rafali bobnov in težkokategorni sludgerski rifi, ki so zaznamovali bendova najboljša dela, najopaznejši element pa je jasno dramatična melanholičnost pevca China Morena, ki ponovno navduši z neverjetnim razponom glasu. Več

  • Borka

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Public Enemy: What You Gonna Do When The Grid Goes Down?

    Ali starčevska, (politično) najglasnejša rap skupina osemdesetih let sploh še zmore dvigniti glas leta 2020? Ja! Petnajsti album javnega sovražnika številka ena pomeni vrnitev k matični založbi Def Jam, je pa hkrati tudi nekakšna velika veteranska zabava, saj se modrecu Chucku D-ju in nergaču Flavorju Flavu pridruži nagnetena druščina starejših občanov. Pofočkajo se Mike D in Ad-Rock iz trojca Beastie Boys, Ice-T, George Clinton, Nas, Black Thought, DJ Premier, Run-DMC ... What You Gonna Do ... je plošček dostojnega hrupa, neprekinjenega gruva, nujne kritike in zmerne nostalgije. Praznik starega, a ne povsem zastarelega hiphopa, ki precej stavi na staro slavo, a doda tudi kaj aktualnega. In predvsem tu in tam udari po glavi. Več

  • Jaša Bužinel 

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Tschimy: Human OS

    Ima sodobni slovenski pop končno svojega Franka Oceana? Prvenec mladega kantavtorja in producenta, ki je doslej ustvarjal v polju trapa in se razvijal kot vokalist, na domačo sceno prinaša svežino. Produkcije, zmes emotivnega popa, seksapilnega R & B-ja in nostalgičnega neo-soula, so preprosto izvrstne. Njegov božajoči žametni glas pa je eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let. Težko te pustijo hladnega tudi zapomnljivi ljubezenski verzi v slovenščini, ki se ti hitro usidrajo v ušesa in te spremljajo skozi dan. Poskusi poslušati komad Hera, ne da bi ga nato predvajal vsaj še dvakrat. Human OS je izdaja, ki brbotajočo slovensko sobno ustvarjalnost vpenja v srednji tok globalnega popa. Eden presežkov letošnjega leta. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Joji: Nectar

    Svojevrsten fenomen sodobne glasbene produkcije, ki zgovorno priča o duhu časa, je priljubljenost muzike, ki jo ustvarjajo tako imenovani youtubarji. Gre za spletne nastopače, ki milijonsko občinstvo kratkočasijo predvsem z govoričenjem in duhovičenjem pred spletnimi kamerami, nekateri pa enormne baze spletnih sledilcev izkoristijo tudi za to, da jim poleg vsakodnevnih videovsebin prodajajo še svojo avtorsko glasbo, ki je večinoma, milo rečeno, generična, pogosto pa tudi skoraj neposlušljiva. Najopaznejša izjema med takšnimi izvajalci je George Miller oziroma Joji, pevec in producent japonsko-avstralskih korenin, ki se je v nekaj letih iz spletnega komika prelevil v avtorja prefinjenih pop skladb, pri katerih lahko brez težav odmislimo njegovo youtubarsko zgodovino in jih obravnavamo kot dela polnopravnega glasbenika. Več

  • Jaša Bužinel

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Ammar 808: Global Control/Invisible Invasion

    Svetovno priznana ljubljanska založba raznorodnih glasb sveta streže z navdahnjeno izdajo na presečišču tradicije in avantgarde. Drugi album tunizijskega glasbenika, ki je nastal na terenu v indijski zvezni državi Tamil Nadu, prinaša amalgam magrebskih ritmičnih sinkop, aktualnih klubskih trendov, zvokov tradicionalnih indijskih glasbil, psihedeličnih elektronskih zvočnih barv ter glasov lokalnih pevcev in pevk. Elektrificirane afriške poliritmije, ki so jih v zadnjih letih popularizirali Deena Abdelwahed, 3Phaz in varovanci ugandske založbe Nyege Nyege Tapes, se prepletajo z melosom bendov à la Tamikrest in Tinariwen ter Greenwoodovega projekta Junun. Dinamično in samosvoje. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Etceteral: Ama-gi

    Prvenec dvojca Etceteral – oziroma trojca, če dodamo močno in stalno vizualno komponento –, ki vneto vijuga po presečiščih jazzovskega gruva, postrockovske intenzivnosti in elektronskih raziskovanj in med njimi, potrjuje raznovrstnost in raznoličnost domačih neinstitucionaliziranih (ob)jazzovskih praks. Ama-gi, neprekinjeno brbotanje saksofona, bobnov in sintetizatorjev, najbolj prepriča v delih, ki so jedrnati in kompaktni. V delih, kjer so melodične teme izčiščene in kjer je v ospredju dinamična igra med hudo prepletenimi ritmi in saksofonskimi sunki. Plošček, ki na trenutke v spomin prikliče početje opaznejših britanskih sodobnikov in ki mu edinstvena frenetična napetost popušča v nekaj pretirano razvlečenih delih. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    AG Cook: Apple

    Britanski producent AG Cook, ki deluje tudi kot šef ekscentrične založbe PC Music, je v samoizolaciji milo rečeno hiperproduktiven. Prejšnji mesec je izdal svoj prvi album, ki na sedmih ploščkih ponuja kar 49 skladb, te dni pa je izšla plošča, ki jo je sam označil za svoj drugi prvenec. Ker je ta izdelek veliko bolj strnjen od predhodnika – na njem je zgolj deset skladb –, bi bilo pričakovati, da bo tudi bolj koherenten, a je prav tako eklektičen, zato je v njem težko prepoznati rdečo nit. Plošča najbolj prepriča, ko AG Cook predstavlja svojevrstno vizijo klubske glasbe jutrišnjega dne, v kateri se izživlja z dih jemajočimi producentskimi veščinami, ko pa zaplava v ironično osladnost baladnega popa, se spotika ob lastne težnje po duhovičenju. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    SAULT: UNTITLED (Rise)

    Četrti album skrivnostnega kolektiva prihaja le tri mesece po tretjem, oba pa zavzemata eksplicitno, a precej nevsakdanjo pozo uporniške muzike iz obdobja družbenih gibanj po umoru Georgea Floyda. UNTITLED (Black is) in UNTITLED (Rise) poslušamo kot dvojni projekt, ki je usklajen in uglašen z gibanjem Black Lives Matter, le da tega nikoli ne skandira na prvo žogo. Kar pa ne pomeni, da sploh ne skandira. Več

  • Borka

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Sevdaliza: Shabrang

    Drugi album iransko-nizozemske pop avantgardistke zavzame na las podobno pozo kot prvenec, saj sta prvi in glavni značilnosti počasnost teka in splošna prostorskost. Shabrang ni ravno glasba za sončne nedelje. Je kos temačne elektroakustične introspekcije, ki ne vliva posebnega upanja in ki v morju odzvenov klavirja, kitare, violine in sintetizatorjev pluje med zibanjem čistih balad, bonaco basovskih masiranj in razburkanimi triphopersko pljuskajočimi valovi. Sevdaliza po črnini meandrira z glasom, ki je hkrati krhek in prepoznaven in ga občasno barvajo z efektom auto-tuna. Dvakrat zapoje tudi v farsiju. Plošček sodobnega zvoka, retro šika in neduhamorno zamorjenega duha, obtežen s kakšnim odvečnim posnetkom. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Kelly Lee Owens: Inner Song

    Valižanska tehno didžejka spada med sodobne ustvarjalce, kot je Nicolas Jaar, ki smo jih nekoč nekje opisali z izrazom producent kantavtor. Album Inner Song, na katerem gostuje John Cale, legenda popularne muzike 20. stoletja in soustanovitelj zasedbe The Velvet Underground, je namreč liričen in introspektiven kot katerikoli povprečni akustični kitarski album. Mehkobne produkcije Owensove so zavidanja vreden primer sinteze prefinjene pop senzibilnosti in zasanjane klubske elektronike na mejah tehna, downtempa in synthwava. Povezuje jih njen hlepeči, eterični vokal, ki lebdi na krilih ponekod čustvenih, drugod erotičnih instrumentalnih podlag in manifestira njeno notranjo pesem. Atmosferični tehno pop za nočne meditacije. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    The Flaming Lips: American Head

    Na začetku sedemdesetih let se je Tom Petty s svojim prvim bendom za kratek čas ustavil v Oklahomi. Tam je takrat odraščal Wayne Coyne, idejni vodja zasedbe The Flaming Lips. Coyne na svoji 16. konceptualni plošči pripoveduje fiktivno zgodbo, v kateri njegova pot prekriža Pettyjevo: skupaj se odpravita na dogodivščino z motoristično tolpo, ki preprodaja LSD. Lahko bi trdili, da gre za precej nenavadno zasnovo plošče, a ta se pravzaprav ne more kosati z bizarnostjo konceptov prejšnjih albumov. Bend se je že dolga leta spotikal ob lastne težnje po eksperimentiranju, tokrat pa se vrne h koreninam in suvereno prepriča s klasično mešanico psihedelije in baladnosti, kakršna ga je odlikovala v njegovih najboljših letih. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Marilyn Manson: WE ARE CHAOS

    Marsikdo je za Marilyna Mansona bržkone prvič slišal na hodnikih osnovne ali srednje šole, po katerih so kot sezonska gripa krožile anekdote o paru reber, ki si ga je dal odstraniti, in prakticiranju avtofelacije. Najbrž ni popkulturne ikone, ki bi v devetdesetih letih in na prelomu tisočletja v svoji osebi združila toliko nasprotujočih si mitov, fenovskih legend, medijskih kontroverznosti in drugih polresnic kot on. Utelešal je obsesijo takratne dobe s torture porn grozljivkami, srhljivimi videoigrami, srednješolskimi pokoli, pornografijo BDSM in nasploh degenerativnim vplivom sočasne pop kulture na odraščajoče milenijce. Ob njegovem konstruiranem alteregu, ki je poosebljal ameriško kolektivno obsesijo s smrtjo in nasiljem, so se lomila kopja za svobodo umetniškega izražanja. V nekem trenutku je v očeh poklicnih moralistov pomenil resnično nevarnost za zahodnjaško omiko. Toda kot vsi popkulturni fenomeni je tudi njegov freakshow sčasoma izgubil ostrino. Šok rock, ki so mu pot na različne načine tlakovali liki kot Alice Cooper, Ozzy Osbourne in GG Alin, je na začetku novega tisočletja postal del glasbenega establišmenta, Manson pa je napredoval v njegovega ambasadorja. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Dua Lipa & The Blessed Madonna: Club Future Nostalgia

    Kakšen je v času, ko je večina plesišč po svetu »do nadaljnjega« zaprta, namen uradne zbirke klubskih remiksov pop plošče? Težko se je znebiti občutka, da gre predvsem za tržno sredstvo, ki bo Dui Lipi pomagalo poloviti nekaj dodatnih prihodkov, za katere jo je prikrajšalo umanjkanje velikih turnej. Brez tega konteksta se zdi plošča povsem odveč. Kljub nekaterim izjemnim producentom s seznama sodelujočih remiksarjev, ki ga je kurirala The Black Madonna – oziroma The Blessed Madonna, kot se je pred nedavnim preimenovala iz vzgibov politične korektnosti –, remiksi zaradi komercialne naravnanosti še zdaleč ne bodo prepričali elektronskih sladokuscev, hkrati pa se jih trmasto otepajo tudi pevkini zvesti oboževalci. Več

  • Jaša Bužinel

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Duval Timothy: Help

    Britanski umetnik in pianist iz Sierre Leone je za četrti album k sodelovanju povabil različne akterje londonske klubske scene, kot so Lil Silva, Mr. Mitch in Vegyn. Help prinaša navdahnjen preplet impresionističnih klavirskih motivov, soul jazz idiomov, r & b tankočutnosti, pridušenih klubskih ritmov in fragmentarne pop lirike. Pomemben element so inventivno obdelani vokalni hooki različnih izvorov, ki v odsotnosti refrenov pesmim vdihujejo nekakšno naracijo, vključujoč teme rasne identitete, zgodovine, samote in individualizma. Večplastni in eterični »londonski jazz«, ki se po intimni zvočnosti precej razlikuje od bendovskega jazza someščanov à la Shabaka Hutchings, Nubya Garcia in Kamaal Williams. Več

  • Borka

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Tricky: Fall to Pieces

    Štirinajsti album nekoč čudaškega genialca bristolske scene trip hopa prihaja po najhujši mogoči očetovski tragediji. Prihaja pa tudi z novo pevsko partnerico. Kot že večkrat Tricky večidel besedičenja tudi na tem albumu prepusti vokalistki, tokrat poljski neznanki Marti Złakowski. Naveza deluje. Povsem nizkoleteče, bandcampovsko, brez pompa izdani Fall to Pieces je najbolj fokusiran in zvočno kompakten Trickyjev izdelek zadnjih let, za katerega je sam rekel, da vsebuje njegov najboljši približek pop glasbi. A urejena produkcijska podstat, mehko drgnjenje violončela in lebdeči kitarski rifi značilno raskavost samotnega potnika le nekoliko preveč polikajo, manjka tudi kakšen konkretnejši udarec distorzije. Več

  • Gregor Kocijančič

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    6ix9ine: TattleTales

    Razvpiti raper 6ix9ine je izid prvenca spremljal kar izza rešetk, za katerimi je pristal zaradi obtožb o nezakoniti posesti orožja in zaradi vpletenosti v strelske obračune. Dolgoletne zaporne kazni se je rešil tako, da se je iz ultimativnega dvornega norčka rap scene začasno preobrazil v zloglasnega ovaduha in po slabih dveh letih iz ječe odkorakal na prostost. Že prej je imel več hejterjev kot oboževalcev, pričanje proti članom tolpe Nine Trey Gangsta Bloods – s katerimi naj bi se bil družil le zaradi večje ulične kredibilnosti – pa je še dodatno okrepilo njegov status najbolj osovraženega izvajalca hip hopa. Mnogi so predvidevali, da ponovni zagon njegove glasbene kariere ne bo mogoč, a pri tem so očitno precenjevali moralni kompas nekritičnega občinstva. Drugi singel, ki ga je izdal na prostosti, je dosegel rekord in v enem dnevu preštel več ogledov na YouTubu kot katerikoli raperski videospot doslej. Več

  • Gregor Kocijančič

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Disclosure: ENERGY

    Producentski dvojec bratov Lawrence se je po petletnem zatišju vrnil najprej z malo ploščo evforičnih house bangerjev, zdaj pa je postregel še s tretjim dolgometražnim albumom, na katerem svoje studijske veščine ponovno spaja z vojsko gostujočih vokalistov. Izbira teh se je pri prejšnjih izdajah zdela čedalje bolj preračunljiva in je dvojcu zagotovila častna mesta na vrhovih lestvic, zdaj pa moči združuje tudi s številnimi izvajalci, ki še niso prodrli v mainstream. S tem ponudi odgovore na vprašanja, ki si jih verjetno nihče ni nikoli postavil: kako bi raperji, kot sta Mick Jenkins in slowthai, zveneli v kontekstu naspidiranega housa ali kako se bo Syd iz zasedbe The Internet odrezala s future garage podlago. Ne le vprašanja, tudi odgovori se zdijo precej odvečni. Več

  • Jaša Bužinel

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Angel Olsen: Whole New Mess

    Ameriška kantavtorica – ki bi morala ravno minuli teden nastopiti v Zagrebu, pa ji je pandemija prekrižala načrte – na petem studijskem albumu streže s »slečenimi« verzijami skladb z odlično sprejete lanske plošče All Mirrors. V primerjavi s stadionskim maksimalizmom predhodnika je Whole New Mess, ki je bil zaradi posebne akustike posnet v cerkvi, posvetilo intimi in ranljivosti. Očarljivo barvo njenega glasu in otožne ljubezenske verze elegantno dopolnjuje minimalistični zven elektrificirane kitare. Gre za tipičen breakup album, ki surovo in iskreno dokumentira pevkino spoprijemanje s propadom romantične zveze in depresijo, ki ji sledi. Dobrodošla tolažba za strta srca. Več

  • Gregor Kocijančič

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    The Lemon Twigs: Songs for the General Public

    Elton John je v nedavnem intervjuju za BBC ostro kritiziral sodobno popularno glasbo in dejal, da uspešnice, ki te dni zasedajo vrhove lestvic, večidel pravzaprav sploh niso »prava glasba«. Med prefinjeno sodobno produkcijo, ki dosega njegove standarde, je poleg avtorjev, kot sta Father John Misty in Conan Gray, omenil tudi ameriško zasedbo The Lemon Twigs, psych-pop dvojec bratov D’Addario. Ob poslušanju njune tretje plošče dojamemo, kako zelo egocentristične so pravzaprav glasbenikove sporne besede: njun značilni retro šik se ne spogleduje zgolj z glam rockom sedemdesetih let, temveč se v marsikaterem pogledu očitno klanja prav delu Eltona Johna. The Lemon Twigs predvsem reciklira klasično vintidž rock zapuščino, kar opravi v tehnično natančni, a skoraj nadležno baročni maniri. Več

  • Borka

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Matmos: The Consuming Flame: Open Exercises in Group Form

    Novi album tandema Matmos je nastal v sodelovanju s 97 (!) gosti (skupaj s kolovodjema je vseh akterjev torej točno 99) in v celoti vztraja pri hitrosti 99 udarcev na minuto. Kar verjetno niti ni najnenavadnejši ustvarjalni okvir ameriškega dvojca nepredvidljive elektronike, za katerega je pridevnik »raziskovalni« precej blag opis. V preteklosti je že postregel s projektom, ki je v celoti uporabil le zvokovje Whirlpoolovega pralnega stroja, spet drugi je semplal samo zvoke, ki jih ustvarjajo plastični predmeti. Tretji je za izvorno gradivo uporabil zven kirurških posegov. Kaj?! Matmos pa poznamo tudi po bolj klasičnih referencah – večkratnem sodelovanju z Björk, pri snemanju njenih dolgometražcev in tudi na poteh živega nastopanja. Zakaj tokrat ravno številka 99? Več

  • Borka

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Nas: King’s Disease

    Nas velja za enega najpronicljivejših tekstopiscev in tehnično bolj izpiljenih brcačev rim v zgodovinskih učbenikih rap glasbe. Potem ko je zadnje desetletje izdal bolj malo in predlani zgrešil tarčo z albumsko navezo s Kanyejem Westom, je njegov trinajsti studijski pridelek nekoliko bolj artikuliran. King’s Disease je sprehod po poteh spominov, je nostalgično spominjanje začetkov in kariernih vrhuncev in je opozarjanje na »črne kralje« (med katere poleg nekaterih košarkarskih ikon seveda spada tudi sam). Album, na katerem je precej prepiha zaradi vrzeli med prepričljivimi in šibkimi trenutki ter na katerem steber newyorške scene zveni včasih starčevsko, drugič vitalno. Nebistven trenutek veterana. Več

  • Jaša Bužinel 

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    kleemar: no love in modern world

    Od izdaje Banana Split z zasedbo Trus! s(m)o feni prekmurskega zvočnega maga Mateja Končana na novo muziko čakali kar sedem let. Kljub maloštevilnim komadom si je kleemar priigral naziv enega bolje skritih biserov domače producentske srenje, ki je z igrivim filigranskim pristopom navdihnil marsikaterega nadobudneža. Pred nami je tako eden teže pričakovanih prvencev v zgodovini slovenske neodvisne glasbe in po pričakovanjih je preprosto čudovit. Kleemar izhaja iz tradicije najboljših v svojem žanru, ki bi ga raje kot IDM preprosto opisali kot (kant)avtorska elektronska glasba, saj se v vsakem detajlu skriva avtorjev pečat … daleč od trendov in urbanega hajpa, kjer je edini relevanten kontekst zvok. Več

  • Borka

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Nubya Garcia: Source

    Nubya Garcia velja za eno ključnih muzicistk mlajše generacije »londonske scene novega jazza«. Gibka saksofonistka je do sedaj stregla s konsistentno nametanimi drobci: krajšimi projekti in gostovanji pri kolegih. Osišče njenega zgoščenega prvenca so bolj klasične žanrske (solistične) strukture, toda nevarnosti prevelikega odmerka konvencije ni. Source ni čistokrvni jazzovski album, slišimo sledi, pa tudi čisto konkretne vzorce zvoka črnega Atlantika, največkrat duba in soula, a tudi manj pričakovanih slogov – od calipsa do cumbie. To so godbe – izviri njenega izraza, ki jih obkljuka vestno, vendar dovolj po svoje. Plošča pa ni samo njena – je precej kolektivna, z dovolj prostora za glasove številnih sobendašev. Več

  • Jaša Bužinel 

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Bright Eyes: Down in the Weeds Where the World Once Was

    Kdo ve, koliko strtih in zdolgočasenih src bele ameriške in evropske mladeži je nekje na sredini prvega desetletja 21. stoletja predmestno melanholijo hranilo z repetitivnim poslušanjem komada Lua z intimne indie klasike I’m Wide Awake, It’s Morning, ki jo je ugledna ameriška revija Time uvrstila med deseterico najboljših albumov leta 2005. Od takrat projekt Bright Eyes pod vodstvom Conorja Obersta, ki sicer deluje od leta 1995, velja za enega ključnih predstavnikov zlate dobe indie rocka, še posebej njegovih sentimentalnih in jokavih odvodov. Revija Rolling Stone je Obersta leta 2008 celo oklicala za najboljšega kantavtorja tistega leta. Krhki, negotovi zven njegovega glasu še danes velja za enega prepoznavnejših v indie sferi. Po skoraj desetletnem zatišju in številnih solo projektih ter sodelovanjih, denimo projektu Better Oblivion Community Center z na tem mestu nedavno recenzirano Phoebe Bridgers, se bledolični ameriški sanjač zdaj vrača z desetim albumom projekta Bright Eyes. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Aminé: Limbo

    Aminé, mladi raper iz Portlanda, z vsako izdajo zveni čedalje bolj pragmatično, sočasno pa vedno bolj prepričljivo. Na plošči Limbo se je potopil v do množic prijazen zvok rapa in prav najbolj spevni in spolirani komadi na albumu so tisti, po katerih se Aminé najbolj odlikuje. Nikakor ne bi mogli reči, da gre na Limbu za pretirano svež, kaj šele edinstven zvok, saj se avtor precej očitno sklicuje na vzornike, a pri tem nikoli ni anahronističen ali neizviren: poklanja se denimo zgodnjim delom Kanyeja Westa, MTV-jevskemu »bling-era« hiphopu s preloma tisočletja in rap klasikam devetdesetih let, najočitneje pa se sklicuje na diskografske vrhunce kanadskega superzvezdnika Draka in njegovo značilno špuro pravzaprav zvozi bolje, kot bi jo Drake sam. Več

  • Borka

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Idris Ackamoor & The Pyramids: Shaman!

    Ameriški kombo spiritualnega afro-jazz-funka The Pyramids je deloval le kratek čas, na sredini sedemdesetih let je nanizal tri albume in potem izginil. Po precejšnjem povečanju zanimanja za takšne štihe je vodja, saksofonist Idris Ackamoor, projekt – sicer v precej spremenjeni zasedbi – obudil k življenju leta 2016. Shaman! je že tretji album reinkarnacije, ki dosledno, a ne rigidno sledi izročilu afrocentrističnih izrazov črne Amerike. V ospredju sta živahni pihanji saksofona in flavte, precej markantno pa je tudi sodelovanje violine. Ackamoor z druščino tokrat udari izjemno razgibano, tekoče, na trenutke epsko, s številnimi brundanji napevov, od hipnotičnega do plesnega. Album, ki od časa do časa zveni staromodno, a nikoli zastarelo. Živahni veterani. Več

  • Jaša Bužinel

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Washed Out: Purple Noon

    Ernest Greene spada v generacijo sobnih producentov, kot so Toro y Moi, Wild Nothing in Neon Indian, ki so na začetku minulega desetletja popularizirali lenobne in sanjave melodije elektronskega indie žanra, znanega kot chillwave. Njegov singel Feel It All Around iz leta 2009, ki ga poznamo iz uvodne špice TV-serije Portlandia, ostaja himna hipsterske generacije. Po vmesni eskapadi k založbi Stones Throw se Washed Out zdaj vrača h kultni seattelski instituciji Sub Pop. Vendar Purple Noon deluje kot predvidljiva vrnitev k njegovi izvirni nostalgični estetiki. Pravzaprav je kar sinonim za ime projekta ... utrujen in oguljen, od sonca zbledel album, na katerega pozabiš, še preden prideš do konca. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Glass Animals: Dreamland

    Po sila uspešni plošči How to Be a Human Being, izdani leta 2018, je bila prihodnost oxfordske zasedbe Glass Animals svetla: potem ko je spletne pretoke svojih uspešnic že štela v milijardah, je začela kovati še velikopotezne načrte za dvoletno svetovno turnejo, ki naj bi jo izpeljala skupaj z Beckom. Nato pa je bobnarja Joeja Seawarda med kolesarjenjem zbil tovornjak. Zaradi hudih možganskih poškodb se je moral ponovno naučiti govoriti in hoditi; ko je osvojil osnovne motorične spretnosti, je spet sedel tudi za bobne. Zdaj se skupina Glass Animals vrača z novo ploščo, ki zveni precej drugače od prejšnjih dveh. Idejni vodja Dave Bayley je zatišje izkoristil za radikalno slogovno preobrazbo, ki jo zaznamuje predvsem prizadevanje za vključitev v aktualne tokove v popu, vendar deluje prisiljeno in preračunljivo. Več