Okrasne broške in pokloni

Čelnik LDS g. Janez Drnovšek je vnovič poudaril, da je za uvedbo večinskega volilnega sistema, predvsem pa, da misli, da je za državo najpametneje, da se agonija z izbiranjem načina volitev zaključi z referendumskim odločanjem, pa naj zmaga kdorkoli.

Zares modra državniška misel. Še zlasti, če pomislimo na burkaško ponavljanje zgodovine. Pred štirimi leti so nasprotniki referenduma o volilnem sistemu gromeli, kako je premalo časa, kako tik pred volitvami ne gre menjati volilnih zakonov. Potem ko so dolga štiri leta zagnano oponirali uvedbi večinskega sistema, zdaj zapojejo kot angelčki - nismo mi krivi, če pa je zmanjkalo časa.

To je sicer običajna strategija zavlačevanja, bolj indikativen je položaj predsednika LDS. Prvi mož liberalnih demokratov je postal disident v lastni stranki! Istočasno, ko je sam za večinski sistem, mu najglasnejši poslanski del stranke Tone Anderlič, Darja Lavtižar-Bebler in Maksimilijan Lavrinc minira predlog. Drnovškov pogled je v stranki manjšinski. Si predstavljate, da bi Clinton mesece zagovarjal zakonski predlog, za katerega demokrati ne bi hoteli niti slišati?

Razmerje Drnovšek LDS je očitno doživelo veliki preobrat. Če je stranka leta 1992 rabila državniško figuro Drnovška, da bi prišla na oblast, ji zdaj Janez Drnovšek služi samo še kot okrasna broška.

Eno pronicljivejših misli o politiki LDS je na TV 3 izrekel Borut Pahor. Predsednik združene liste je opozoril na volilne neuspehe vseh strank, ki so sodelovale v eldeesovskih vladah. LDS ni namreč kot partner delila zgodb o uspehu s koalicijskimi partnericami, temveč je vodila politiko, s katero je pobirala smetano vladanja le sama zase.

Nasprotno pa je šef nove združene SLS+SKD Franc Zagožen zaigral na leporečje lepe duše. On rad poudarja, da spoštuje ustavno odločbo o zmagi večinskega volilnega sistema, da pa misli, da če ne bo drugega zakona, bomo pa po ta starem volili. Možak je vsekakor pragmatik, toda kaj potem sploh pomeni, da spoštuje ustavno odločbo? - Da ne bo nič žalega govoril o njej, da ji bo vsakič dvignil klobukv pozdrav, ko bo šla mimo? - Ustavna odločba ni listek papirja, ki bi ga vtaknil v okvir in pribil na skupščinsko steno, je konkretna zahteva najvišjega varuha ustave, da parlament uzakoni večinski volilni sistem. Franc Zagožen s poudarjanjem svojega spoštovanja ustavne odločbe spominja na tistega vernika, ki se treplja po prsih, kako spoštuje post, toda ker je ravno mama spekla raco v peči, jo bo pač pohrustal.

Večletno diskreditiranje in relativiziranje ustavnega sodišča pa je obrodilo že nove sadove. Na zadnji razpis za mesto ustavnega sodišča se je prijavil en sam kandidat - Miran Mozetič. Kje so leta, ko je moral predsednik države desetkati prijave? Ustavna sodnica Miroslava Geč-Korošec, ki je bila izvoljena za sedem let, odhaja že po letu in pol. -??? Zakaj je sploh kandidirala za sedemletno službo, če je bilo pa jasno, da jo čaka pokoj po poldrugem letu?

Te dni je o ameriški pravni tradiciji pripovedoval vrhovni sodnik Anthony M. Kennedy. Vrhovni delilec pravice je opozoril na dvoje, da so vrhovni sodniki v ZDA imenovani doživljenjsko, in da mora državna administarcija poskrbeti za odpravo sodnih zaostankov.

Kaj to pravzaprav pomeni za slovensko državo?

Prvič zadane na problematičnost določbe, po kateri je ustavni sodnik na tej funkciji samo en devetletni mandat. Kakšen ugled pa bo imelo najvišje sodišče, če pa za sodniška mesta ne bo več tekmovalnega zanimanja? Matevž Krivic, pravnik, ki evidentno uživa v iskanju pravnih argumentacij, danes ne bi kot svobodni novinar zasipaval s pismi množičnih medijev, temveč bi kot ustavni sodnik soustvarjal besedila ustavnih odločb.

Drugič udari po nonšalanci oblasti, ki jemlje sodne zaostanke kot neizbežni naravni pojav Luninega mrka. Ne, ni samoumevno, da ljudje čakajo na sodni mlin po pet, deset in več let!!! Kdor hoče, da sistem deluje, mora vanj investirati - tako ideje kot denar. Ako je pravno varstvo temelj sodobne družbe, potem v času nadzvočnih in svetlobnih hitrosti ne more capljati celo za brzino poštnih golobov. Za slabo funkcioniranje sodstva je odgovorna vlada. Grško npr. je Evropsko sodišče kaznovalo z 20.000 ekuji kazni, ker ni izvršila njene odločbe o uvedbi ukrepov zoper izlivanje nevarnih odpadkov iz Krete v morje.

Pravo nekropolemiko pa uvede državni predsednik Milan Kučan. Z direktorji pleza na Triglav, potem pa ima v agendi istega dne še polaganja venca pred množičnim grobiščem zmasakriranih domobrancev v Kočevskem rogu. Dobro, od predsednika iz XXI. stoletja ne gre pričakovati, da bo zmogel le po eno predsedniško gesto na dan. Tudi dejstvo, da bi se nekdanji šef komunistične partije znova poklonil tisočem pomorjenih sorojakom, je pomenljivo. A kaj ko predsednik ne more iz svoje kože, pa celo nad domobranskimi kostmi polemizira z duhom domobranstva. Pravi, da je zdajšnji datum poklona izbral, ker je ta na desetletnico spravne slovesnosti, ki sta jo obeležila skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Predsednik države Milan Kučan se nameri poklonit spravnemu ceremonijalu pred desetletjem, ne pa spominu brezpravno pobitih izpred 55 let!!!!!!!??