Veliki in mali zmagovalec

Zakaj je Janez Drnovšek s svojo stranko na volitvah bistveno uspešnejši kot njegov najbližji tekmec Janez Janša? Običajna razlaga se je doslej slišala racionalno: je bolj zmeren, povezovalen in veliko manj konflikten.

Tokrat je ob glasovanju za mandatarstvo uspel sestaviti še posebej široko koalicijo. Kako mu je torej uspelo doseči doslej sanjsko dvotretjinsko večino?

Z združeno listo se je najprej tankočutno dogovarjal, Borut Pahor in njegovi so pred pogajanji žareli od veselja, potem pa je nenadoma udarilo. Javno pojasnilo šefa združene liste je gospoda Drnovška spravilo v takšno jezo, da je oznanil prekinitev pogovorov, saj s politikom, ki ravna kot Pahor, ne more niti ne misli sodelovati v vladi.

Stranka Desus se je pojavila s samcato željo, da bi smela kadrirati vsaj enega ministra. Gospod Drnovšek je ostal trd in neizprosen: dokler ne predlagajo boljših od njegovih, ne bo nič!

Prvi mož SLS Franc Zagožen je zahteval podpredsedniško mesto v vladi in odstop od ratifikacije maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. Gospod Drnovšek se je tokrat najbolj potrudil. Naredil je vse, da bi se po Pahorju in Desusu znebil še ljudske stranke: zavrnil je podpredsedniškega kandidata, ni odstopil od sporne ratifikacije, vzel si je celo pravico, da bo žirant, ki bo med ponujenimi izbiral najpametnejše med ministrskimi kandidati SLS.

Zaradi zacementiranih Drnovškovih stališč so stranke postavljale na glavo svoje politike.

Stranka mladih se je spremenila kar v ZSMS, sodobni podmladek LDS. Medtem ko smo na predvolilnih soočenjih poslušali, kako kandidirajo zato, da bodo predstavili nov pristop do politike, je poslanec SMS Marko Diaci pojasnil, da povsem podpirajo Drnovška za mandatarja, ker ima ta v svojem programu poseben poudarek na mladih. Zakaj so že šli potem snovat "novo in drugačno" SMS??? Ko je na isti seji parlamenta v imenu LDS nastopil Igor Bavčar z besedami, da je glavna vsebina koalicijskega programa enaka že predvolilnemu programu njegove stranke, je izpuhtel še poslednji dim o svojski in samostojni SMS.

Poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec je pred državni zbor stopila z apokaliptičnim opozorilom: v Prekmurju mladi nimajo prihodnosti, izseljujejo se v večja mesta, gopodarski položaj je na dnu... Šest let vladanja LDS bo torej obsodila za dramatični položaj. - NE, sedaj preobrat: glasovala bom za vas, ker od vas pričakujemo podporo našim krajem!?????

Poslanec SLS Franc Kangler je nastopil z ostro kritiko predvidene liste ministrov, saj ni na njej nikogar iz Štajerske, pokrajine, ki je sistematično zapostavljena. Toda potem vseeno glasoval za mandatarja...

Svoboda izbire na Slovenskem je stopila v razvito fazo, ko človek ni več slepo zvest in fanatičen privrženec predsednikov in premierov. Sedaj je moderno, da pokažeš, da misliš s svojo glavo in kaj vse si drzneš reči bodočemu premieru, potem pa kot navit avtomatično dvigneš roko za njegovo izvolitev.

A Drnovškovim diktatom ni konca. Ko se mu je uprla lastna stranka - zaradi izbiranja ministrice za šolstvo nezadovoljna frakcija zajtrkovalcev pri županji Viki -, jim je zabrusil: pa naj šolski odbor pri LDS ponudi svojega mandatarja!

Od kod to čudo: že dolgo ni bilo videti tako ultimativnega politika, ki izsiljuje vse po vrsti, pa ga vsi gladijo, mu v vsem strežejo?

Strategija vodje LDS je bila videti vseskozi premočrtna: spreti se z vsakim potencialnim koalicijskim partnerjem, dokler ne bi preostala le še Janša in Bajuk ter bi tako po sili razmer nastala koalicija dveh Slovenij: "Slovenije gre naprej" in "Koalicije za Slovenijo". Ker je Drnovšek vseskozi mahal s strašilom Janša, so se bili njegovi bližnji in manj bližnji partnerji pripravljeni odpovedati vsem zahtevam! Njegov zastavek je bil kajpak že vnaprej zmagovit: v katerokoli smer bi se koalicija izšla, vsakič je on zmagovalec. Veliko koalicijo tokrat povezuje antipolitika - refleks antijanšizma!

Povsem drugače kot Drnovšek postopa šef SLS. Ko sta bili LDS in SLS v skupni vladi, je SLS brezkompromisno zavrnila ratifikacijo maloobmejnega sporazuma s Hrvaško.

Tokrat, pravi Franc Zagožen, da so odstopili, ker so tako ali tako v manjšini, pa bi ničesar ne dosegli z vztrajanjem pri svojih načelih. Prvak SLS predstavlja nov lik politika, ki se zaradi pragmatičnih koristi odpoveduje proklamiranim načelom. Tudi večinskemu volilnemu sistemu se je odpovedal, ker pač ta ni nabral zmagovitega števila poslanskih glasov. Pač po logiki: Dobro, če so vsi za apartheid, bom pa še jaz!

A prav SLS je stranka, ki bi najbolj potrebovala natančni samopremislek. Na zadnjih volitvah je izmed vseh porabila največ novcev za volilno kampanjo, politiko Zagožna so mediji kovali v nebo modrosti, rezultat pa katastrofa.

Zakaj neki so že umaknili Marjana Podobnika in ga dali dodatno osmešiti, ko so ga povzdignili za šefa "Telekoma"?

Mož je imel resda za seboj kratkoumno sodno afero milijonskih duševnih bolečin, ki jih je terjal od "Mladine", nečist posel z "Lekovim" LDS-ovcem Metodom Dragonjo, bil nepriljubljen pri številnem delu prebivalstva, vendar pa je njegova SLS je na terenu še vedno zmagovala. Na volitvah županov 1998 sta si npr. v Celju stala nasproti favorizirani stari župan in poslanec LDS Jožef Zimšek, na drugi strani pa mladi outsider iz SLS Bojan Šrot. Toda v drugi prestolnici Štajerske je slavila SLS, ki je potolkla LDS kar s 57:43!!!

Franc Zagožen je izgubil vse: pol stranke mu je pobegnilo k Bajuku, še nadaljna polovica glasov mu je ubežala na volitvah, plačal najdražjo kampanjo v državi, da bi doživel najtežji volilni poraz v zgodovini, izgubil še držo načelnega moža, a ostaja še naprej šef stranke, ki mu očitno uspeva prestaviti celo odstavitveni kongres ad calendas Graecas.

Kdo je večji: veliki ali mali zmagovalec?