Bogovi stolpnic

Kongresi strank z enim predsedniškim kandidatom so postali nekaj tako naravno samoumevnega kot deževne plohe v juniju. Tudi za združeno listo z gospodom Borutom Pahorjem. Toda ta stranka posebej rada poudarja, da je socialdemokratske usmeritve in se rada čuti blizu evropskim socialdemokracijam. Res? V Nemčiji npr. so leta 1994 vsi člani SPD izbirali prvaka na pisnih anketah med tremi kandidati: Rudolfom Scharpingom, Heidemarijo Wiczorek-Zeul in Hansom Jochenom Voglom. Tudi štiri leta kasneje so se odločali po principu izbire: Oskar Lafontaine ali Gerhard Schröder? Tokrat so sklenili, da napravijo za šefa tistega, ki bo dosegel boljši izid na deželnih volitvah in glas volilcev je izbral slednjega.

Seveda pa se nemški socialdemokrati ne ločijo od slovenskih - tako SDS kot ZLSD - le po izbiri med več kot enim kandidatom. Če pogledate biografije strankinih veljakov, kot sta Schröder in Lafontaine, najdete pri prvem omembo, da je evangeličan, pri drugem, da je rimokatolik. Med socialdemokratskimi poslanci Bundestaga najdete ime dr. Mathias Schubert, ki je celo doktor teologije.

Medtem med Janševimi socialdemokrati nastopajo tudi proklamirani verniki, pa med veljaki ZLSD ne boste našli nikogar, ki bi se ponašal s svojim verskim prepričanjem. Nasprotno, politika stranke je prav anticerkveni refleks, ki se kaže v nasprotovanju sporazuma z Vatikanom, denacionalizacije grada Betnava, vračanja

gozdov et cetera. S tega gledišča je ZLSD veliko bližja svoji izvorni komunistični partiji kot pa sodobni evropski socialdemokratski stranki!!!

Volitve v mestu Ljubljani pa bodo imeli tudi pri LDS. Ob predsedniški kandidatki so izbrali tudi mestni odbor in to v obliki zaprte liste. -??? Če bi se v Slovenijo vrnil zdomec, ki je odšel na tuje v šestdesetih, bi ne opazil, da je medtem zavladala parlamentarna demokracija. V tistih časih volilci niso imeli možnosti izberi med več kandidati, kljukali so lahko le zaprte liste, tako to počne članstvo ljubljanske LDS. Toda tudi v LDS ni bilo tako od vekomaj. Še pred nekaj leti je s svojim krilom nastopal gospod Janez Sodržnik, ki pa so se ga kmalu potem njegovi liberalno demokratski kolegi utišali tako, da so ga izključili iz stranke!

A ostalin starega partijskega sistema ne nahajamo le v političnih strankah. Kardeljev delegatski sistem je že desetletje v ropotarnici politične zgodovine, toda Društvo novinarjev Slovenije še vedno po njem voli svoje predsednike. Ko se novinar včlani v DNS, dobi sicer člansko izkaznico, ne pa volilne pravice. Predsednika ne izbirajo po preštetih glasovih članov društva, temveč ga določijo delegati aktivov društva. Ker pa znaten delež članov nima svojih aktivov, jim s tem odvzamejo tudi volilno pravico.

O pravici otroka, da bi imel ali vsaj vedel, kdo je njegov oče, so tehtali tudi zagovorniki zakona o postopkih umetne oploditve. Zavzeli so na prvi pogled povsem racionalni argument, da je prvo pravica samske ženske, da zanosi brez partnerja. Namreč govoriti o pravicah otroka, ki mu z referendumom preprečiš, da bi se sploh rodil, je deplasirano. Toda ali ta argument sploh stoji? Tudi tako spočet otrok ima namreč svojega biološkega očeta v podobi semenodajalca. Torej pravica matere, da zanosi brez partnerja v zvezi, ni v protislovju s pravico otroka, da ve, kdo je njegov oče. Skratka, potrebno je samo določilo, ki da otroku pri določenih letih pravico, da mu na kliniki, kjer je bil spočet povedo, kdo predstavlja moški del njegovih prednikov, in seveda določilo, ki pove daritelju semena, da za svojega otroka ne bo ostal za vekomaj anonimen. Pa rešiš vse na en mah: željo solo ženske po otroku in pravice otroka. Samo da tega obstoječi zakon ne predvideva.

Zakonov boter minister Dušan Keber pa je že napovedal zakonsko borbo alkoholu, s katero naj bi prepovedali celo prodajo piva mlajšim pod 18, pa navijačem na štadionih, v trgovinah ponoči ... Toda bolj kot vsebina je pomenljiva forma. Medtem ko so novelo zakona o umetni oploditvi sprejeli v dveh dneh, sedaj minister že vnaprej napoveduje, da bosta do novega zakona tekli dve leti vroči leti javnih polemiziranj. -??? Od kod ta nenavadna želja po dolgih družbenih konfontacijah?

Razlog na dlani je premestitev pozornosti. Vse se ukvarja s prohibicijskim zakonom, neopazno pa tečejo mimo druge realnosti. Denimo ljubljanski gradbeni lobi, ki ga tvori LDS trojček: županja Vika Potočnik, minister za okolje Janez Kopač, direktor Stanovnjskega sklada Edvard Oven in jasno gradbena podjetja. Naenkrat rastejo po Ljubljani bloki in stolpnice kot gobe po dežju. Ni več velikih težav s prekategorizacijo zemljišč, gradbenimi in lokacijskimi dovoljenji, pripravljen je sistem kreditiranja. To je še vse skupaj legalno. Toda gradbena podjetja se obnašajo kot bogovi, ki zidajo mimo vseh pravil. Za sosesko, ki raste pod imenom "Pod Šmarno Goro", je Ustavno sodišče izdalo odločbo U-I-227/00-14, s katero je zadržalo vse gradbene postopke.

Po zakonu o Ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne. So torej žerjavi okamneli in kamioni obstali? Ne, kot da se ni zgodilo nič. Kako da se gradbinci požvižgajo na najvišjo sodno instanco v državi??? - Preprosto. Državni inšpektorat in občinska administracija sta odločbo US spravila v predal in požegnala gradnjo. In reciklirala gesto Toneta Anderliča ob neki drugi odločbi US: "Nad nami ni Boga, ki bi nam ukazoval, kako naj ravnamo!"