Nezamenljivi

Vlada Ivice Račana je v poletju svojim državljanom krepko zategnila pasove. Za nekajkrat so podražili telefoniranje, za zdravila po novem plačujejo do 50 % tržne cene, odpustili so poldrugi tisoč policajev, višje davke so napovedali za upokojence, delovne knjižice naj bi dobilo še nekaj tisoč zaposlenih v vojski.

Ljudstvo je zajelo sapo od presenečenja nad početjem Račanovih postkomunistov (SDP), mednarodni denarni sklad pa ploska pogumni politiki hrvaške vlade, ki krči proračunsko porabo. Človek bi razumel politiko ideologije varčnosti, toda za zgled bi pričakoval, da predsednik Stipe Mesić ne bo plačeval počitniškega bivanja v protokolarni vili po 60 kun na dan. Ko državni predsednik, premier, vlada in poslanci najprej samim sebi znižajo plače in se odrečejo privilegijem, dajo kredibilnost novi varčnosti.

Nič od tega, pa vendar nonšalantni program zniževanja standarda sodržavljanom. Od kod pravzaprav izvira ta ošabni pogum? Preprosto, po Tuđmanu se na Hrvaškem "lakše diše". Če se obrnete k HDZ-ju, boste dobili nazaj avtoritarno oblast, ki je protažirala družine svojih pripadnikov.

Skratka, moč Račan-Mesićevih ni v njihovi politiki, temveč v strahu in jezi nad HDZ-jevsko vladavino.

V Črni Gori se je sredi letošnjega avgusta dogodil čudež. Z ulic so skrivnostno izginili prodajalci cigaret, ki so v zadnjem desetletju prodajali najcenejše cigarete na Balkanskem polotoku. Potem ko so časopisi in mednarodne institucije namigovali ali celo obtoževali predsednika Djukanovića za nezakonito trgovino s cigaretami, se je črnogorska vlada nenadoma spomnila, da lahko sprejme uredbo, po kateri morajo prodajalci predložiti dokazila o nakupu cigaretnih izdelkov. Kdo in kako je pred tem služil milijone s cigaretnim domom? Fantje v kavbojkah, ki so z robo podnevi in ponoči ždeli po pločnikih??? Nak, preprosti premislek bi podrl Djukanovićevo oblast. A vseeno se ne pripeti nič vratolomnega. Njegova čudežna moč ne prihaja iz njegovega blagodejnega vladanja, ona izvira iz odpora do še večjega zla, kot je bil Milošević in za njim nestabilna in revna Srbija.

Na Slovenskem je odjeknil škandal o protizakonitem financiranju združene liste, ki si je premeteno pomagala z denarjem angleških laburistov. Pa kaj, bi rekli, tudi Marjan Podobnik in njegovi iz SLS so bili ves čas do vratu v blatu finančnih škandalov.

Zgodba je tokrat drugačna, ZLSD je v svojem postkomunističnem desetletju veljala za stranko, ki je čista kot angel. Ko so v Nemčiji ujeli CDU pri finančnih umazanijah, je odstopil Kohl, ki je sprejel strankin greh na svoja robata pleča. Je morda zdaj STA sporočila šokantno vest, da je odstopil šef ZLSD Borut Pahor, ali vsaj generalni sekretar Dušan Kumer? Nikakor, v vrhu združene liste ni najti niti občutka slabe vesti. V interesu svojih višjih ciljev se lahko krši tudi zakone. Če te ujamejo, se pa narediš neumnega, in odgovornost relativiziraš, ali pa preložiš na male aparatčike. Tvoja cena je vendar v divovski borbi zoper grabežljive farje.

V kar dve vojni se je zapletel LDS minister Janez Kopač. Najprej s kmetovalci, katerim je lani suša zdesetkala pridelke, pa jim je zato zakon namenil državno pomoč, toda ministru Kopaču se zdi, da jim toliko denarja le ne bi dal. Istočasno se bije še s Štajerci, ki so ogorčeni, ker si je dal elektrarniški holding postaviti v Ljubljani in ne Mariboru, in s tem številne službe in denarje kanaliziral spet v prestolnico.

Pravzaprav nadvse čudno, od kod takšna vzvišenost? Od najmočnejše stranke bi vendar ja pričakovali, da bo sposobna solidarne drže do žrtev muhastega vremena in da bo znala podobrikati tudi regijam in jim prepustiti kakšen drobec oblastniške pogače. A očitno je presodila, da ji tega ni treba. Njena politična moč ima bolj zanesljiv vir. Zmaguje namreč z videzom trezne in pragmatične stranke, ki nas varuje pred nastopom demonskih sil Janše, Bajuka, Peterleta in Rodeta.

Na delu je torej maksima: kakršnikoli so že Drnovškovi, Račanovi, Djukanovićevi, so še vedno boljši od političnih atavistov. Konec koncev se je tudi Titov komunizem utemeljeval s svojo prednostjo pred temnim diabolom meščanskih strank, ki bi ob ponovnem prihodu na oblast ljudstvo pahnile v revščino in bratomorno vojno.

Dokler bo vladala takšna perspektiva, bodo sedanji oblastniki večni in iz dneva v dan bolj arogantni. Zgodovinski obrat bo nastopil, ko bodo volilci glasovali za politični blok proti LDS oz. SDP, a ne zato, ker bi jim morebiti srce bilo za kakšno SDS ali HDZ, ampak preprosto zato, ker bi hoteli od oblasti, da ne skrbi le za kadriranje svojih po ministrstvih, upravnih in nadzornih svetih, temveč kaj postori tudi za plebs.

V najbogatejši kanadski provinci Alberti npr. že 30 let vladajo konzervativci. - ??? Preprosto: ko se je npr. pred časom cena elektrike malce dvignila, je vsako gospodinjstvo prejelo ček za 1.600 dolarjev!!!!!!!

Slovenski državni sekretar za energetiko Golob, sicer novi paradni konj vladajoče LDS, je zadnjič tarnal, kako se cene elektrike za navadne potrošnike že dolgo niso zvišale...