Vsi za

Eden za drugim: državni predsednik, premier, predsednik parlamenta, nazadnje pa še parlament so javno izrazili svojo podporo ameriški protiteroristični politiki. To, kar preseneča, ni vsebina, temveč forma zaklinjanja. Pričakovali bi denimo formalno podporo parlamenta in vlade, toda da posamezniki kar tekmujejo, kdo vse bo izkazal lojalnost ameriškemu predsedniku Bushu in vrednotam zahodne civilizacije, spominja na neko drugo obdobje. Obdobje enopartijskega režima komunistične partije je namreč gojilo in skrbno negovalo navado vsesplošnega izrekanja: ZA. Proti vsebini člankov "Mladine" in ""Nove revije", ki so v osemdesetih napadali temelje in vrednote "naše socialistične revolucije" so se izjasnjevale partijske celice, odbori zveze borcev in mladinske organizacije širom po jugoslovanskih deželah, celo tam, kjer teh revij še nikoli niso imeli v rokah.

Potreba po množičnem izrekanju lojalnosti je skregana z idejo demokracije, saj pripelje do absurda, ko vsako besedo in dejanje Georga Busha II. vnaprej in vsepovprek, brez pravice do premisleka, vzameš kot pravični akt dobrega zoper zle sile terorizma.

Zunanji minister Dimitrij Rupel (LDS) zdaj že dnevno prakticira kritiziranje vsebine medijev, ki pišejo o zunanjepolitičnih temah. Mož si je vzel za svojo pravico, da pripoveduje javnosti, kaj si misli o televizijskih oddajah in časopisnih člankih. Nedolžno izrekanje mnenj? Nikakor, gospod Rupel v parlamentu ne nastopa kot človek iz ulice, intelektualec ali profesor, temveč izključno kot minister. Ki sedaj daje nasvete in presoja delovanje množičnih medijev!?? In to ne v pismih bralcev ali vsaj v polemikah, to zdaj počne že za parlamentarno govornico.

Slovenska karikatura koroškega glavarja Joerga Haiderja, ki pa v nasprotju z originalom ni sposoben veselega bratenja in popivanja z ljudstvom po vaških veselicah.

Sodobna slovenska fascinacija so po papežih, predsedniki velesil postale še kronane glave. Lahko, da je danska kraljica Margretha II. šarmantna dama, toda slovenska oblast spominja na Andersenovo delo Cesarjeva nova oblačila. Tam sta oblastnike pretentala dva sleparja, da so ju nosili po rokah in zasipali z zlatniki, tu se je zaradi obiska kraljevega para predsednik Milan Kučan spremenil v tridnevnega turističnega vodiča, ki je gostoma razkazoval kulturne in naravne znamenitosti.

Šokantno je javno mnenje, ki s predsednikom deli verovanje, da bolj ko bodo domači državniki laskali tujim gostom, bolj bo cvetela trgovina med slovenskimi in danskimi podjetji.

Da bi predsednik Bush z avtobusom krožil po nacionalnih parkih in dinastične pare zabaval s pripovedovanjem vicev?

Toda slovenska oblast, ki pro forma izreka lojalnost vrednotam zahodne civilizacije, sama prakticira stare balkanske navade.

Predvideni nakup novega vladnega letala je prav tako zgled oblastniške nečimrnosti. Najprej, škoda da ni sedanji obrambni minister Janez Janša (SDS), saj bi lahko primerjali njegovo reakcijo na poskus nakup prestižnega letala iz denarjev za oborožitev. Zaenkrat lahko slišimo le njegov poslanski molk.

Drnovškova vlada namreč ni predstavila nobenega argumenta za to investicijo. V trenutkih naraščajočega proračunskega deficita bi si lahko umislili tudi cenejše rabljeno letalo. Na Hrvaškem je Račanova vlada ravnala nasprotno: sklenila je prodati luksuzno predsedniško letalo, ki si ga je bil omislil nekdanji predsednik Tuđman.

Hkrati ko se državni predstavniki odločajo za občutni dvig svojega potovalnega standarda, pa minister za zdravstvo Dušan Keber (LDS) razmišlja, kje bi lahko ukinil kakšen bolnišnični oddelek. Potem ko je ob smrti novorojenčka izgovoril zgodovinske besede o profesionalni odgovornosti jeseniškega porodničarja, si je pridobil simpatije množic. Medtem ko še odmevajo njegove besede, je iz zadeve že potegnil kredit in ob njegovem obisku ravnokar diskreditirane jeseniške bolnišnice smo tako lahko prebirali, kako sta dve porodnišnici (Kranj, Jesenice) za Gorenjsko preveč.

Nekaj več denarja, ki bi omogočil obstoj in tudi potrebno kvaliteto obeh, je za vlado nezamisljivo. Recimo tisočinka vrednosti novega aviona.

Veljalo bi vpeljati novo zdravilo. Tako kot se ministri prešerno nasmejani slikajo ob otvoritvah novih prostorov zdravstvenih domov in bolnišnic, tako bi veljalo, da je posamezen oddelek možno ukiniti šele takrat, ko bi izpeljali ceremonial zaprtja, pri katerem bi ga minister za zdravstvo svečano zapečatil.