Bernard Nežmah

25. 2. 2002  |  Mladina 8  | 

Nedolžni obrazi

Glasovanje o novih občinah, senca vladne ignorance nad uspehi skakalcev, šef RK, ki se mu godi krivica, in dvojna igra ljubljanske županje.

© Tomo Lavrič

Vlada Janeza Drnovška je na seji odločila, da je ustanavljanje občin končano, da torej ne podpre nobenega predloga o ustanovitvi nove občine. Potem je zasedal parlament, ki je najvišje zakonodajno telo v državi, in z večino glasov izglasoval, da Bizeljsko, Dobova in Šmartno pri Litiji izpolnjujejo pogoje, da si izvolijo svojo posebno občinsko oblast.

Kaj je storila vlada? Počakala na dokončanje parlamentarnega zasedanja in izvršila tam sprejete sklepe? Nak, vrnila se je v igro s proceduralno strategijo, da izniči že sprejete parlamentarne odločitve.

Vlada resda sprejema in tolerira kritike na svoj račun, toda zanjo je povsem neznosno in nepojmljivo, da bi ji kdo onemogočil izvesti njene namere. Pa četudi je to najvišji zakonodajni organ v državi. Vlada Drnovškovih liberalnih demokratov počasi erodira temeljno idejo demokracije o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. - !!???

Večina poslancev je sicer tako ali tako nasprotovala 28 od 31 predlogov za ustanovitev novih občin. To poplavo pobud prikazujejo kot napad birokratizma, kot poskus malih krajevnih politikov, da si iz državnega proračuna omislijo lepe županske plače in dodatne občinske proračune.

Naenkrat je poslanska večina postala skrben pes čuvaj, ki iz državnega budžeta ne bo dal v razvrat niti fičnika več. A še včeraj je ista poslanska večina brez zadržkov pognala za 8 milijonov proračunskih tolarjev samo za svoje kapriciozne zdravniške preglede, ista vlada Janeza Drnovška pa kani vreči 30 milijonov dolarjev v prestižno vladno letalo!!!

Če odmislimo to hipokrizijo najvišjih oblastnikov, je želja po razmnoževanju novih občin bistveno globlji simptom. Ne gre le za provincialne politike, ki bi si radi ustvarili županske stolčke. Dejstvo je, da si nove občine želi ljudstvo, ki je zanje pripravljeno glasovati na referendumih.

Skratka, v tem je videti sistemski upor zoper politiko centralizacije, ki jo izvaja Drnovškova vlada. Prebivalstvo malih krajev na lastne oči gleda, kako teče vse: denarji, institucije, holdingi ... le proti Ljubljani. Zatorej: če ne dobimo od države nič drugega, pa si dajmo iz njenega proračuna plačati vsaj svojo lastno občino!!!

Na olimpiadi so si smučarski skakalci priskakali bronasto medaljo in prejeli nekaj ekspresnih čestitk državnega vrha. Uspeh je zares grandiozen, če upoštevamo, da jim njihovi poligoni za trening dobesedno razpadajo. Letalnica v Planici velja za živi muzej poletov, medtem ko se jim je skakalnica dobesedno podrla. Premier Janez Drnovšek, ki je lani obljubil 150 milijonov tolarjev za nov nogometni stadion v Ljubljani, za obnovo planiških skakalnic ni obljubil pomoči.

Nogometnih stadionov primernih za mednarodne tekme je v Sloveniji sicer več, medtem ko velikih snežnih skakalnic zunaj Planice ni najti.

No, denar za ljubljanske objekte državnega pomena priteče sam od sebe!!!

In oblast se bo naslednje leto spet čudila, ko bo dobila novih 30 predlogov za ustanovitev novih občin.

Človek, ki je najmanj začuden, je Mirko Jelenič. Šef Rdečega križa ne more doumeti, da želi predsednik glavnega odbora RK Vladimir Topler njegov odstop. Šefu tudi ne gre v glavo, da bi bilo karkoli v njegovem početju spornega. Ko bi denimo predsednik vlade iz budžeta posodil svojemu kolegu 800 tisoč nemških mark, bi bil to šok tako za njegove volilce kot nasprotnike. Tu ni dileme.

Toda zakaj je ista stvar za šefa Mirka tako nedolžna? Zakaj je iz dna srca užaljen, da pripoveduje kar o medijskem linču? Zakaj šef Mirko verjame, da je žrtev? Zakaj mu niti izpuhteli milijoni ne zlomijo humanitarne dušice?

Preprosto, poročilo o finančnem poslovanju RKS in Zdravilišča Debeli rtič pravi, da so bili lani skupni prihodki za 4.8 % višji od prvotno načrtovanih.

Evo - šef Mirko je vendar genijalni menedžer, ki bi ga hotela na direktorskem mestu največja slovenska podjetja!!!

Toda od kod ti uspehi? - Slovenska vlada je nekoč uzakonila pravilo, ki del dobičkov od iger na srečo avtomatično prelije na račun Rdečega križa.

Paradoks RK je torej v tem, da se pase na državnih jaslih, medtem ko se njegovo vodstvo obnaša, kot da gre za sanjsko direktorsko ekipo. Saj res - zakaj ima prav RKS to srečo, da mu enkrat za zmeraj pripada del dobička od iger na srečo? Zakaj bi tudi te sreče ne podelili še z drugimi humanitarnimi organizacijami???????

Ljubljansko tržno nišo si zdaj z drugimi mega marketi deli tudi Interspar City. Njegovo otvoritev je počastila s svojim prihodom tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki pa je v svojem nagovoru pozvala meščane, naj ne pozabijo na staro Ljubljano!??

Vsak nov gigantski mega center pomeni bodoči pokop določenega števila malih mestnih trgovinic in butikov. Še zlasti, ker ima za kupce na voljo obilje prostih in brazplačnih parkirnih mest.

In kaj stori županja? S svojim prihodom na otvoritev pomaga k imidžu in promociji novega trgovskega centra, medtem ko v mestnem centru ne poskuša legalizirati čim več parkirnih mest niti poiskati načinov, kako bi kupci lahko lažje prišli z avtomobili do trgovinic.

S svojo politiko županja Potočnikova dejavno prispeva k pozabi na staro Ljubljano, a to z medijskim nastopom zakrije, ko volilcem potoči debele solze žalosti in se obenem pokaže kot spontani aktivist, ki meščane vabi v mestno središče.

P.S. Državni predsednik Milan Kučan vodi konsistentno politiko; njega na otvoritvi Interspar Cityja ni bilo, on gre za botra samo v Mercatorjeve centre.