Teorija zarote kot zakon

Pred časom je predsednik Slovenije pozval k ustavitvi medijske vojne. Slovensko-hrvaške namreč. Pa je bil to res spopad, ki bi ga zakuhali novinarji? Ali morda le perfidna strategija Drnovškovega kabineta, ki je po mesecu dni čudežno umirila vojne razmere in v državo vrnila želeni mir?

Sredi avgusta so bili moj edini dopustniški stik s politiko hrvaški dnevniki in teletekst HTV. Ta se je ponavljal iz dneva v dan: spet slovenske ribiške ladje zaplule v hrvaške vode Piranskega zaliva. In kajpak iz dneva v dan stopnjeval: Do kdaj še? Kako dolgo bo hrvaška vlada stala križemrok? Ostra nota zunanjega ministra? Zakaj ne pošljemo topovnjače?

A travmatično sporočilo ni bilo v dejstvu, da slovenski ribiči lovijo v hrvaških vodah, pač pa v poanti, da to počenjajo v spregi in pod tutorstvom slovenskih policijskih čolnov, namenoma iz dneva v dan ne glede na eskalacijo političnih napetosti.

Torej, slovenska policija iz dneva v dan podpira dejanja, ki povzročajo mednarodni spor. Da bi to počela na svojo roko, ne pa ob odobravanju policijskega ministra in slovenske vlade??? Nak, edina racionalna razlaga je, da je za vsem stal Drnovškov kabinet.

Poglejmo računico in politični saldo: začetek avgusta - začetek septembra. Zunanji minister Dimitrij Rupel je vmes postal bojevnik za pravice Joška Jorasa in odločen politik, ki je povedal Hrvatom, kar jim gre. Še več, brez dlake na jeziku je okrcal hrvaškega kolega, ko je dejal, da mu je v interesu neposrednih stikov dal svojo osebno telefonsko številko, medtem ko je Toninio Picula ravnal ignorantsko, saj mu v zameno ni ponudil svoje. Ko pa se je diplomacija zataknila celo pri prvih možeh zunanje politike, se kot čudežni odrešitelj pojavi premier Janez Drnovšek. Tik pred njegovim sestankom s hrvaškim premierom Ivico Račanom izpustijo gospoda Jorasa. Puljsko sodišče, ki ga je obsodilo na mesec dni zapora, zdaj spremeni odločbo in jetnika izpusti pogojno na svobodo. Še več, te vesti ne sporoči na tiskovni konferenci sodnik, ki je izdal odločbo, temveč kar hrvaški premier!??

Edini racio je teorija zarote, točneje igre, ki jo igrajo Račanovi in Drnovškovi dvori. Oboji so iz spopada izšli kot zmagovalci. Vladajoča Račanova SDP je bila zaradi parafiranja dogovora o meji v defenzivi, na zagrebških ulicah so zbrali desettisoče podpisov zoper omenjeni sporazum. A le do srede prejšnjega tedna, ko je premier Račan sporočil, da njegova vlada odstopa od parafiranega sporazuma. Akcija zoper njegovo politiko je v hipu izgubila ves nadaljnji smisel.

Kako pa je reagiral njegov slovenski partner, ko je doživel, da njegov hrvaški kolega ne drži več besede? To, kar sta se premiera Drnovšek in Račan dogovorila, je Račan nonšalantno prelomil, ne da bi hkrati odstopil kot premier. Njegova beseda je brez teže, zanj je pomembno le, da je ostal predsednik vlade. A slovenski premier začuda ni pokazal nobene jeze, ne ogorčenosti, pač pa neverjetno razumevanje, ko je v mirnem tonu sprejel na znanje, da se bo vnaprej pogajal z nekom, ki ga je ravnokar izneveril.

Kupčija je videti imenitna. Račan je odstopil od zanj travmatičnega sporazuma na eleganten način, saj ga je podprl predsednik slovenske vlade, obenem pa je hrvaška javnost opazila, da je eden izmed plodov njegove diplomacije tudi začasni moratorij na ribolov v Piranskem zalivu. Hrvaški časniki in televizija ne predvajajo več udarnih vesti o slovenskih barkah v hrvaških vodah.

Drnovšek pa je poleg potrebnih predvolilnih simpatij usodno vplival na še en zanj zelo pereči problem.

Pred dnevi se je namreč udeležil zelo bizarnega dogodka, kot je srečanje upokojencev gorenjskih regij. Priložnosti, ko se penzionisti Gorenjske poveselijo ob prigrizku in zavrtijo ob zvokih harmonike.

Kaj je v praznični Komendi počel premier, ki je pred ljudskimi veselicami vselej bežal kot hudič pred križem? - Je mar zaplesal polko in v sproščenem klepetu z upokojenci zvrnil polič vina? Nič od tega, navzočim je spregovoril o severno-atlantskih vojaških povezavah, o prijateljstvu z ZDA in potrebo po vstopu v NATO. -!????????

Si ga lahko predstavljamo, da bi ob letnem zboru zdravniške zbornice plediral na zdravnike, da naj glasujejo za vstop v NATO? Ali, da bi prišel na turistični sejem udeležence prepričevat o prednosti včlanitve v najmočnejšo vojaško zvezo???

Nikakor, srečanja upokojenskih zvez, ki jih vodi gospod Gobec služijo kot poligon za "civilni" angažma politikov. Na velikem shodu na Štajerskem pred meseci je tako Milan Kučan pripeljal s seboj Antona Ropa, ki je prav tedaj veljal za kandidata za novega premiera, in njegovo politiko do upokojencev prikazal v najsvetlejši luči.

Premier Drnovšek je za stvar NATA pripravljen spremeniti celo svoje desetletne politične navade; zadnjič je prvič uradno vstopil v slovensko kasarno, tokrat se je podal na ljudsko veselico.

In kako blagodejno zna vplivati "vojno stanje" v Piranskem zalivu na omahujoče javno mnenje glede pridružitve NATU! Kako drugače bi se pogovarjali, ko bi bili med članicami te mogočne organizacije!!!

Slovensko-hrvaški odnosi v treh slikah. Julij: zunanja ministra se objemata od radosti, avgust: vojna na morju in v medijih, september: idila pomiritve med slovenskim in hrvaškim premierom.

Za povrh pa še neopazne podražitve obveznih zavarovanj, plina in vsega mogočega na eni in drugi strani meje.