V kraljestvu enomislečih

Šok. Naenkrat se izkaže, da je bivša županja Viktorija Potočnik izpeljala nakup Stanovanjske investicijske banke (SIB) ter s tem povzročila katastrofo: nekaj milijardni udarec mestnemu proračunu. A sama stvar v resnici ni nič novega, o njej se je vse vedelo že pred meseci. Zakaj torej šele danes veliki škandal, pred tem pa le bagatelna vest?

Odgovor je preprost, izvira namreč iz dejstva, da je stara županja doživela težak volilni poraz. Ergo, našli smo grešnega kozla in rešili demokracijo. - ??? Postopek, s katerim so se nekoč stara ljudstva rešila silnih tegob: ubili so vsemogočega kralja in z njim je izdihnilo vse zlo. Sodobni čas je pač ustrezno mehkejši, pa kraljem in županjam ne letijo več glave.

Toda, ali ni nekaj krucialno narobe z demokracijo na Slovenskem, ko se izkaže, da je usoda v rokah enega samega človeka? Potočnikova se je npr. v intervjuju za "Dnevnik" oprala, češ da je le verjela odvetniku Miru Senici in drugim, ki so ji garantirali korektnost in smiselnost nakupa. Pa vendar, kako sploh deluje mestna oblast, če so usodne odločitve v zadnji instanci odvisne le od mnenja svetovalcev? Najeti advokat naj bi bil poslednji oblastnik mesta!?? Kaj pa svetniška skupina LDS in njeni podporniki, ki so s svojim dvigovanjem rok povzročili finančni kolaps?

Skratka, na politični in materialni ravni bi pričakovali ustanovitev neodvisne ekspertne komisije, ki bi pojasnila, kdo vse je sodeloval v tej raboti, zaradi katere med drugim meščani plačujejo bistveno dražje ogrevanje.

Toda, kakšna je pri tem vloga medijev, osrednjih televizijskih hiš? Pred meseci so vsi poskočili nad zahtevo Janeza Janše in Koalicije Slovenije po drugačni politični ureditvi TV programov. Kajpak s predpostavko, da je sedaj vse O.K., da bi po njegovem dobili politično vodeno televizijo.

Kaj pa je tisto, kar je poleg nove županje spremenilo televizijski pogled, ki gledalcem iste stvari sedaj prezentira kot katastrofične? V teve dnevnikih smo lahko uzrli podobe in zaslišali besede mestnih opozicijskih svetnikov: Dimitrija Kovačiča (SDS), Mihe Jazbinška (neodvisni), Janeza Sodržnika (Ljubljana moje mesto), ki so neizprosno bentili in črtili politiko stare mestne vladajoče koalicije. Županja Danica Simšič se oglaša le v hiperkorektni govorici, kako bo dala vse še preveriti, kako ta hip ne more reči nič dokončnega.

Ergo, težo raboti so poleg razkritih faktov dale predvsem glasno izpostavljene besede opozicije.

Toda, ali je mestna opozicija spregovorila šele februarja 2003? Nikakor, že od leta 2001 so se na sejah mestnega sveta oglašali svetniki, ki so bili ogorčeni nad fatalnim nakupom SIB. A kje so končale njihove besede? V kratkih vrsticah na notranjih straneh časnikov in v kakšnem komentarju. Ne TV SLO ne POP TV nista v prime time oddaje povabile glavnih oponentov tega nakupa in jih soočile z Vikino falango. Par krat po deset minut, nič velikega. Tudi morebitna izguba bi bila zanemarljiva, če bi se izkazalo, da opozicijci mlatijo le prazno slamo.

Skratka, osnovni politični princip velikih televizijskih medijev je prisluhniti političnim kritikom oblasti, dati jim vsaj možnost, da spregovorijo in se face to face soočijo z vladajočimi politiki. Pa so televizijci dajali oder vsem mogočim nasprotnikom, ki so lahko zoperstavljali svoje poglede na vrag vedi kaj že. Bog ne daj, da bi šteli minutke namenjene konfrontacijam v glavnem mestu! Se lahko kdo spomni teve dnevnikov izpred leta, ki bi namenil par minut kritiki Sodržnika in drugih na račun mestne vladavine LDS??? Še z bogato domišljijo ne gre.

Skratka, fenomen samodržne politike Viktorije Potočnik je zrasel tudi ob usodnem molku teve hiš.

Te dni je sicer v ospredju zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je podpisal vilniuško listino absolutne podpore politiki ZDA. Bolj kot ta gesta banana republike preseneča molk v parlamentu. LDS, združena lista, Desus in SLS podpirajo Bushevo vojno politiko do Iraka. Toda, kje je opozicija? Tako Janšina SDS kot Bajukova NSi sta sopodpornici ameriških jastrebov. Katastrofa za slovensko politiko! Vse serjozne stranke mislijo enako. Bajukova prokrščanska stranka je npr. daleč od politike Vatikana, kjer je sveti oče na strani nemške in francoske politike.

Poglejmo ameriški senat. Pred tednom je voditelj demokratov senator Tom Daschle oponiral Bushevi politiki, ko je izpostavil njegovo uničujočo politiko: ko je najprej ameriška vlada zahtevala inšpektorje Varnostnega sveta, da proučijo oborožitev Iraka, potem pa mimo njihovih ugotovitev grozi z vojno.

Nastop ameriškega zunanjega ministra Collina Powella v palači Združenih narodov, na katerem je predstavljal dokaze o prepovedani iraški oborožitvi, pomeni rušenje osnovnih postopkov demokratičnosti. Če namreč obstaja inšpektorat Varnostnega sveta, ki naj presodi, potem je to posmeh demokraciji, če se vmes pojavi Powell kot starogrški deux ex machina, ki kot bog prinese svoje dokaze!!! V hipu, ko ameriška vlada ruši demokratični postopek, saj dokazov ni predala inšpektorjem in jim prepustila finalne odločitve, temveč jih je potegnila kot kvartopirec asa iz rokava, se s svojim podpisom oglasi slovenski minister Dimitrij Rupel in ploska ameriški politiki!????????

V času, ko se francoska, nemška in vatikanska politika zoperstavljajo Bushovi politiki do Iraka, ko jo kritizira ameriška demokratska manjšina, vlada v Sloveniji politična idila. Vsi so za. Celo koalicija Nova Slovenija je doma bolj papeška od papeža.