Posiljeni jezik

Potem ko se je mesece pričakovalo usodno sejo ljubljanske skupščine, spektakularne reze in razkritja, je koalicija LDS-ZLSD s sklepom odvezala odgovornosti nadzornike, ki naj bi posredno bdeli nad nakupom SIB banke. Glavni akterki pa sta bili stara in nova županja. Vika Potočnik se je na odru posula s pepelom, ko je spregovorila zgodovinske stavke, da prevzema vso politično odgovornost. Je torej odstopila s položaja mestne svetnice? Nak, nasprotno: strankarski kolegi so ji našli službo v mestnem odboru LDS! Kaj potemtakem sploh pomeni besedičenje o prevzemanju politične odgovornosti? Samo obliko javne spovedi, s katero meščanom sporoča: pokesala sem se svojih grehov, zdaj lahko v miru nadaljujem svojo kariero v mestni politiki.

Županja Danica Simšič, ki je pred volitvami napovedovala novo politiko, pa nastopa kot poslednji birokrat, ki nima nikakršnega stališča do usodnih dogodkov. Njene izjave za javnost o SIB banki tečejo v slogu: ne vem, zaenkrat še ne morem reči nič dokončnega, moramo še počakati, treba bo videti, ne bi bilo korektno reči karkoli vnaprej, dokler se jim ne dokaže krivde, ne moremo in tako naprej v začaranem krogu. Edino odločnejše mnenje je povedala v Odmevih TV SLO, ko je na bodico novinarke Janje Koren, dejala, da v času, ko je kot svetnica potrjevala nakup SIB, ni imela nobenega utemeljenega razloga biti proti.

In gospa nova županja so nedolžno čisti kot nebeški angelček! - ??????

Kot da v času nakupa ni bilo žive duše, ki bi ne imela pomislekov. Še več: od kod že je imela Energetika toliko denarja, da ga je nonšalantno investirala v banko? Energetika je drugače javno podjetje, ki skrbi za zimsko ogrevanje blokov in stanovanjskih hiš. Klasični monopolist. Če kuriš s plinom, ali te daljinsko ogrevajo, nimaš možnosti, da bi na trgu ponudnikov izbral najcenejšega. Plačaš toliko, kot ti nabijejo v računu.

Skratka, Energetika je meščanom pasje drago obračunavala ogrevanje, z zaslužkom pa je uresničila željo prejšnje županje po mestni banki. A nekdanja mestna svetnica Simšičeva, ki je v mestnem svetu branila interese meščanov, ni potegnila evidentne paralele.

Ker pa meščani politike ne povezujejo z materialnimi posledicami vladanja, ker meščani ne zahtevajo znižanje cen komunalnih storitev, je za koalicijo LDS-ZLSD milijardni polom le nedolžna politična napakica.

Komisija, ki so jo svetniki ustanovili, lahko prinese en sam spoznavni učinek: da natančno ugotovi, kdo so v tej zgodbi veliki zaslužkarji, kdo so veliki plačniki in kateri politiki so omogočili subtilno operacijo, v kateri so meščani na račun visokih cen komunalnih storitev plačali sanjski profit prodajalcem delnic SIB. Če se torej izkaže, da je koalicija

LDS-ZLSD s svojo politiko opeharila meščane, bodo svetnica Vika Potočnik, županja Danica Simšič in njenu tovariši iz vrst LDS in ZLSD prevzeli svojo politično odgovornost, kolektivno odstopili in razpisali predčasne volitve. - ?????????????????????

Politična posebnost Slovenije je v tem, da ljudstvo med naravne pojave, kot so sneg, dež, toča, povodenj, šteje tudi inflacijo, dvigovanje cen in padanje standarda. To so pač usodnosti, na katere vlada nima vpliva in torej ne morejo biti faktor politične odločitve na volitvah. Potem ko so statistike izmerile skoraj 10 % povečanje bruto povprečnega dohodka, so državne pokojninske institucije ugotovile, da je ta vsota povsem v skladu z regulativi, ki ne predvidevajo, da bi se tudi pokojnine kaj povečale. Stranka Desus, ki jo penzionisti volijo, upogljivo molči, glasno protestira le Nova Slovenija.

Razmahnila se je novo politična religija, katere značilnost je prepričevanje ljudi, da svet, ki ga vidijo, v resnici ni tak, kot se jim kaže. To je bilo najbolj očitno v primeru vilniuške izjave, za katero nas premier in zunanji minister prepričujeta, da je bila že od samega začetka sestavni del širše slovenske proevropske drže. Protestniki in podpisniki javnih peticij so videli proameriško podporo, kar pa je bila le njihova utvara.

Politika premiera Ropa teče po načelu: kadar množice niso zadovoljne z vlado, gre le za zgrešen pogled, ki ga rešimo tako, da potem jaz v javnem nastopu povem, kakšno je dejansko stanje stvari. Njegovo zadnje gostovanju v radijskem Studiu 17 se je tako sprevrglo v oder samohvale, ko je spraševalcem in poslušalcem pojasnjeval, zakaj je njegova politika tako uspešna.

Ko bomo v EU in NATU se ne bo nikoli več zgodilo, da bi nam kdo še lahko kaj ukazoval! Kot da vključevanje v ti instituciji ne poteka po principu, da parlament sprejme na leto stotine zakonov in predpisov, ki stare "slovenske postave" po nareku nadomešča z evroatlantskimi???

Njegova izguba stika z realnostjo je najbolj eklatantna v komentarju nad Chiracovo jezo nad vilniuško izjavo. Premier Rop je odgovoril: obžalujem Chiracove besede ... In izpeljal besedno posilstvo. Slovenski glagol "obžalujem" namreč predpostavlja, da je ta, ki obžaluje dejanje, tudi storilec tega dejanja. Ropovska raba jezika bi privedla do nonsensa, ko bi na sodišču morilec ne izrekel: obžalujem, da svoj zločin, temveč bi namesto njega spregovoril sodnik: obžalujem, da ste morili.

Za potrebe svoje resnice premier Rop sfrizira celo jezik!