Resnica sem jaz

Potem ko so najprej številne države izrekle obžalovanje vojne proti Iraku, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin zahteval ustavitev te vojne in še mnogi z njim, potem ko sta vojno obžalovala še slovenska vlada in državni predsednik, je poslanska večina LDS izglasovala še svojo izjavo. In kaj zgodovinsko pomembnega so hoteli sporočiti?

Državljani smo z njo izvedeli, da tudi oni obžalujejo! -???

Parlamentarno obravnavanje se je spremenilo v sejo najmočnejše stranke, na kateri so bili Jožef Školč in njegovi versus Jelko Kacin in njegovi, na koncu pa so vsi skupaj podprli isto obžalovanje. Pač, naslednji dan se je javil eden, namreč Roman Jakič, ki je medijem poslal izjavo, v kateri je sporočil, da se je na glasovanju zmotil, da je pritisnil na gumb proti namesto za. - Pri Alahu! Zaradi takšne abotnosti se mu res ni bilo treba javiti. Pa tudi povsem vseeno je, ali so bili proti trije ali dva.

Skratka, nobene vsebine, nobene usodnosti, nobenega zaresnega konflikta, vse skupaj samo kot brezplačno medijsko pojavljanje veljakov liberalne demokracije.

Pravi šok bi moral biti referendumski izid za vključitev v EU. Zaradi tistih 90 % bi moralo vlado zajeti rdečica; Danska je EU izglasovala po več poskusih, na koncu vsega nekaj nad 50 %. Toda teh gigantskih 40 odstotkov več ni razlog za zmagoslavje, prej za krucialno skrb za demokratičnost Slovenije. Ne le zaradi odstotka, ki je značilen za volilne farse nedemokratičnih režimov, temveč zaradi trpkega nauka.

Kaj je eden izmed vzrokov za dosego te despotske številke? Vlada je plačala velike milijone v propagando ZA,kar preprosto pomeni, da z investiranim denarjem kupiš rezultat na ljudskem plebiscitu. Konec koncev je tudi Janez Drnovšek za predsedniško zmago s 15 % razlike porabil skoraj trikrat toliko kot protikandidatka Barbara Brezigar. Čemu potem sploh še referendumi in volitve? Skeptičen ugovor bi bil seveda ta, da reklama in propaganda ni tako pomembna, da bi ji lahko pripisali rezultate glasovanj. Toda, če je to res tako, čemu se parlament ni sestal na obžalovanju, ampak ne vojne - marveč referendumskega izida? In izglasoval referendumski zakon, po katerem mora država enako količino sredstev, kot jih nameni za popularizacijo svojih pogledov, nakazati tudi zagovornikom nasprotnega pogleda?????????

Izida referendumov sta še v nečem degradacija demokratičnosti. Na "Delu", ki velja za vrhunski dnevni list, se je pripetilo, da je novinar Branko Soban napisal dva članka vsebinsko proti NATU, ki pa mu jih pred referendumom lastni časopis ni hotel objaviti. Mož, ki ga je časopis tako cenil, da ga je bil poslal za dopisnika v Kairo in za tem še v Moskvo, ga je zdaj dvakrat cenzuriral. Zaradi želje sfabricirati atmosfero čim bolj pro NATO, so uredniki na "Delu" posegli po revolverju pravovernosti!??

Vrag je, kadar zaradi višjih plemenitih interesov začneš kršiti pravico do objave drugačnih mnenj. Na koncu prideš do ameriškega obrambnega ministra Donalda Ramsfelda, ki stotine žrtev med iraškimi civilisti in uničenje mest opravičuje s ceno, ki da je nižja, kot bi bil ponovni napad na New York a la 11. september!!!

Je mar slovenska vlada protestirala zoper to sklepanje? Ne, kar je sicer povsem v skladu s političnimi nazori vladajočih strank LDS-ZLSD, ki so v stari debati tiho sprejele partijsko opravičilo povojnih pobojev ujetih domobrancev. Tudi takrat so stari komunistični voditelji pripovedovali kot danes Ramsfeld. Res smo jih pobili, ampak samo zato, ker bi se drugače domobranci pridružili Angloameričanom v vojni krizi 1945, in v primeru zmage, bi potem oni enako pobili nas!

Slovenska vlada je kot nagrado za podpiranje Busheve vojne v Iraku dobila 5 milijonov dolarjev pomoči. Vest, ki jo je razširil Reuters.

Zunanji minister Dimitrij Rupel najprej o tem ni imel pojma, obrambni Anton Grizold se je hitro spomnil, da je to vendar denar, ki ga Američani namenjajo kot vsakoletno podporo posodobitvi slovenske vojske, enako eldeesovski veljak Gregor Golobič, na kar pa je gromko pojasnil stvari sam premier. Anton Rop je v časopise vklesal odločne besede: "Danes zjutraj smo sprejeli pojasnilo ameriškega zunanjega ministrstva, v katerem nas obveščajo, da denarja ne bomo dobili in da je prišlo do napake pri oblikovanju seznama."

Predsednik vlade je torej zabil žebljico na glavico in ljudstvu dokončno razložil, kaj je na stvari.

A glej, še preden je svetopisemski petelin trikrat zapel, že je prišlo uradno obvestilo ameriške vlade, ki je postavilo na laž prvega moža slovenske vlade. Kako? Saj je vendar Rop takoj zatem hitel pojasnjevati, da je "napaka merila na tezo, da bo Slovenija dobila denar kot del protiiraške koalicije"!

Tokrat je premier slab lažnivec, saj je vmes pozabil, kaj je trdil prejšnji dan. Tedaj je Rop je vehementno s ponosom napihnjene žabe izjavil, da so mu sporočili, da Slovenija denarja od ZDA ne bo dobila. Ni govoril o barvi, ampak samo o dejstvu, da denarja 5 milijonov ne bo. In pika!

Včerajšnji Rop tako ni oporekal, pod katero nalepko bo prišla nagrada, temveč je negiral nagrado samo! Današnji Rop pa trdi, da včeraj ni negiral nagrade, ampak tezo!?! Če prevedemo: "Če sem včeraj rekel, da nagrade ne bo, to seveda pomeni, da nagrada bo, zakaj takrat, ko sem rekel, da nagrade ne bo, sem povedal, da nagrada bo."

Kaj je najbolj natančni pridevnik za opis premierovih besedičenj? - Lažnivi Rop.

Vlado bo tako odslej vodil mož, ki je postal znan po tem, da mu ne moremo verjeti na besedo!????

Potem ko smo najprej izvedeli fatalno vest, da je onesnaženje pitne vode v Ljubljani prek zakonsko dovoljenih normativov, je sklical tiskovno konferenco Ropov minister za zdravstvo Dušan Keber. Je mar pojasnil alarmantne številke? Nak, sporočil je pravzaprav sijajno novico, da se onesnaženost vode rapidno zmanjšuje, da se je kvaliteta voda v zadnjih petih letih celo izboljšala.

Kdo bi razumel? - Pred tedni smo prvič izvedeli, da je stopnja onesnaženosti postala tako velika, da je presegla zakonske normative, in da je minister Keber dal soglasje, po katerem se ta onesnažena voda z njegovo odredbo čudežno

spreminja v zdravo. Sedaj pa slišimo, da tako dobre, kot je sedaj, že dolgo nismo pili. - ???????

Premier Rop in minister Keber utelešata poslednjo stopnjo vzvišenosti oblastnikov, ki ljudem več ne pripisuje niti osnove sposobnosti sklepanja.

Resnica naenkrat ni več nekaj človeškemu umu preverljivega. Res je zdaj to, kar vladar nazadnje reče. In jutri bo res spet to, kar bo rekel jutri.