Brez Boga in Alaha

Prof. Niko Toš s FDV je predstavil projekt Politbarometer, po katerem se je v zadnjem mesecu opazno povečala podpora opozicijskima strankama SDS in SNS, zmanjšala pa vladajoči LDS. Toda, profesor se ni ustavil pri statističnih vrednostih, zakaj v svoji predstavitvi rezultatov je povedal, da je podpora SDS in SNS povezana z dogodki glede referenduma in zaključil, da gre za premik dela volilnega telesa v desno in za sprejemanje opredelitev, ki so v svojem bistvu nestrpne. - ??? Od kod prof. Tošu vednost, zakaj so anketiranci tokrat oddali več glasov opoziciji? So mar vprašane spraševali o motivih, zakaj glasujejo za stranke? Očitno ne, ker nam vodja raziskave tudi ni predstavil razlogov, zaradi katerih so se anketirani odločali za leve stranke. Raziskava, ki pojasnjuje motivacijo samo pri enem, ne pa pri drugem političnem polu, je izrazito pristranska in v službi propagande.

Še bolj lovski pa je na osnovi statističnih podatkov sprejet zaključek, da je porast naklonjenosti desnim strankam posledica nestrpnih opredelitev. To je čista vrednostna diskvalifikacija politične desnice. Kdor podpira politiko LDS-ZLSD do izbrisanih, je pozitivec, kdor ima zadržke, je apriorni politični nestrpnež, torej negativec per se, če ne kar ksenofob!

Po prof. Tošu je torej vsak, ki nasprotuje aktualnemu zakonu o izbrisanih in podpira desne stranke, politično nestrpen!!? Če gremo še korak proti implikaciji, dobimo torej delitev na dve Sloveniji: na politično strpno okoli LDS in politično nestrpno okoli SDS, na dobre in slabe fante. -!?!?!?!?!?!?!?!?!?

Znanstvenik, ki v svojem projektu proučuje politično usmerjenost prebivalcev Slovenije, uporablja statistične podatke za aktualnopolitično propagando!??

Bolj kot politična nestrpnost pa je realna verska nestrpnost. Nasprotniki džamije pripovedujejo, kako se oni zavzemajo za molilnice namesto islamskega centra. Toda pri Luciferju, s kakšno pravico jemati verujočim v drugega boga pravico, da si sami izvolijo izbrati božji hram? Še bolj lunatično je sklicevanje Civilne iniciative, da džamija krši človekove pravice do ustreznega in neobremenjenega okolja. Če so tudi muslimani Slovenci in državljani, potem velja recipročno tudi za njihov pogled, da je obstoj katoliških cerkva kršitev njihovih človeških pravic. In smo pri absurdu.

Če v Sloveniji lahko stojijo katoliške, pravoslavne, protestantske in judovske cerkve, zakaj bi ne smele stati mošeje? Od kod ta neelastičnost in nesprejemljivost do verskih čustev?

V vprašanju: ali verouk v župnišču lahko šteje kot dodatni izbirni predmet, je šolski minister Slavko Gaber neomajen, kot je bil še sredi osemdesetih Berlinski zid. To je prva zapoved političnih liberalcev. Nič ne de, če ne župnika ne razpela ni v razredu, če se učenci svobodno odločajo, ali bodo za dodatni izbirni predmet hodili v župnišče ali ostali v razredih in izbrali etiko. Na praktični ravni pravica vernikov ne jemlje nobene pravice tem, ki ne verujejo. Toda za ministra Gabra, LDS in ZLSD je nezamisljiva in nedopustna.

Kako bi temu rekel prof. Toš, če bi prihajalo iz desne politike? - Ja, politična nestrpnost.

Obrazec apriornega zavračanja verskih vsebin je na delu že pri levi politiki, duh netolerance je sedaj preprosto planil nad džamijo. Naenkrat se javlja tiho pravilo, po katerem so na Slovenskem dovoljene le molilnice, ne pa džamije. Če je Slovenija država, potem mora prenesti tudi versko svobodo in dopustiti slovenskim muslimanom sproščenost, da lahko tudi v svoji domovini slavijo svojega Boga - Alaha!

S človekovimi pravicami je sicer vrag. Dolgo so veljale le na papirju, zadnje čase pa je celo njihov varuh izgubil kompas. Lani je vzel v bran direktorja antikorupcijskega urada Boštjana Penka. So mu stregli po življenje, ali vsaj po službi? Nak, le minister Dimitrij Rupel ga je ozmerjal. Tokrat je Matjaž Hanžek povzdignil svoj glas v obrambo velikega Petra Čeferina, najslavnejšega slovenskega odvetnika. Kakšna krivica se mu je dogodila? Policaji naj bi mu nepooblaščeno sledili in pri tem ugotovili, kako se je v nekem lokalu srečal z neodvisno ekspertko, ki bi v njegovi zadevi morala izdati svoje nepristransko mnenje. Da mora največjega pravnega mačka, ki ga najemajo obtoženci najtežjih kaznivih dejanj eden za drugim, zdaj braniti ombudsman? Kot da je gospod Hanžek pozabil, da je varuh človekovih pravic predvsem branitelj pravic malih ljudi, ki se ne znajo sami ubranit pred državnim aparatom, ne pa medijski asistent odvetniške pisarne Čeferin!!!

V danem vzdušju je osvežujoč politični veter prišel iz Celja. Župan Bojan Šrot je namreč predlagal, da parlament ali vsaj kakšnega izmed državnih uradov preselijo iz Ljubljane v Celje.

Popolnoma serijozna misel deluje kot prvoaprilska šala. Premier Anton Rop tokrat molči kot cerkvena miš. Po enem letu je namreč že pozabil, kako vehementno je po prevzemu vlade imenoval ministrico, da bi skrbela za enakomernejši razvoj regij.

In smo pri istem problemu kot pri džamiji. Tudi tu velja tihi zakon, da le Ljubljana lahko uteleša državo, da druga mesta nimajo pravice imeti državnih uradov, kaj šele parlamenta.