Diktatorja ni zadelo nobeno jajce

Kaj se je zgodilo v Rusiji v letih med 2000 in 2004? Medtem ko se je na predzadnjih predsedniških volitvah predsedniški kandidat Vladimir Putin tresel za zmago, saj je v prvem krogu dobil komaj nekaj nad 50 % podporo, je čez štiri leta triumfiral z 71,2 % glasov. Kaj torej pomeni teh novih 20 odstotkov? Izgubila jih je opozicija. Njegov največji sedanji tekmec je bil komunist Nikolaj Haritonov z 13,7 %. Skoraj 85 % volilcev se je odločalo med Putinom in. Haritonovom. Toda, ali to pomeni, da je Putin 5 krat boljši kandidat? Da ima Rusija v resnici srečo, da ima Putina? Nak, Rusija ima smolo, da je izgubila opozicijo kot alternativo, da celo včerajšnji komunisti zdaj volijo Putina.

Skratka, politično močna opozicija je garant demokracije, katere bit je prav v možnosti izbire med dvema politikama.

Slovenski premier Anton Rop je pred mesecem presenetil s skrbjo za navadno ljudstvo, ko je sklenil tako spremeniti obdavčitve, da bo po novem kapnilo po 5 bruto tisočakov v žepe zaposlenih. Prva stvar, ki bije v oči, je čas, zakaj tega darila ni ponudil že pred letom? Kako, da se je na to možnost domislil šele sedaj, ko njegovo LDS na prvem mestu priljubljenosti ogroža opozicijska SDS?

Kakorkoli že, zaradi strahu pred političnim porazom ima delavstvo vsaj drobno korist.

A hkrati s to ženeroznostjo premiera je usekala bodeča vest, da ima novi direktor Zavarovalnice Triglav več kot 3 milijončke bruto plače. Fiiiiju! Kdo je ta srečnež? Nekdanji Ropov strankarski kolega in bivši poslanec LDS Jože Lenič. Ta je resda javnosti pojasnil, da ima takšno plačo, ne ker bi bil del strankinega establišmenta, ampak zato, ker opravlja zelo odgovorno delo.

Precenjevati direktorske zaslužke je težko, pa vendar ravno v tem primeru se nam ponuja nazorna primerjava. Njegova odstavljena predhodnica Nada Klemenčič je nekoč za TV SLO povedala, da ima za 2,1 milijona bruto plače. Takrat se je to slišalo prav nemarno veliko.

Toda direktor Lenič, ki je prišel na svoj položaj, ne da bi poprej kdajkoli vodil zavarovalnico, je povedal, da njegovo direktorovanje stane več kot 3 milijone. Nekdanji poslanec brez zavarovalniških izkušenj je že ob samem štartu nagrajen z dodatnim milijonom. - !????????????

Na suho, ne da bi bil njegov osnovni zaslužek povezan z finančno rastjo podjetja. Kdo so torej ti dobrohotni botri, ki so mu požegnali ekstra plačo? Večinski lastnik največje slovenske zavarovalnice je država, ki pa jo upravlja Ropova vlada. Taista vlada, ki je trd pogajalec za vsak tolar, kadar ima na drugi strani sindikate šolstva in zdravstva, je darežljiva kot Sveti Miklavž do svojih strankarskih tovarišev.

Slovenska opozicija ima na tem področju pravzaprav jasen program, vsaj če sledimo parlamentarnim in medijskim nastopom vodje Nove Slovenije Andreju Bajuku, ki se čudi nad vladno politiko, ko ima enega najvišjih davkov na plače zaposlenih, medtem ko je prava Indija Koromandija za kapitalske lastnike, ki so po treh letih lastništva vrednostnih papirjev, oproščeni plačila davščin. Takoimenovana leva vlada ima davčno zakonodajo pisano na kožo lastnikov kapitala!!?

Sama Slovenija je tudi vkorakala v bančni svet bogatih, kar je s podpisom pisma o graduaciji potrdil obiskal predsednik Svetovne banke James Wolfensohn, ki je ob tej priložnosti prišel v Ljubljano. A ker je dežela demokratična, so se na ulici zbrali antiglobalisti, ki so ga zasuli z izpihanimi jajci, v katerih se je skrivala zelena barva. Potem pa to gesto pojasnili kot podporo revnim po svetu, zakaj Svetovna banka s svojo politiko povečuje svetovno revščino.

Toda v istem tednu se je v Sloveniji mudil še nekdo, ki pa ga ni zadelo nobeno jajce - beloruski predsednik Aleksander Grigorijevič Lukašenko. O njem je ameriški predsednik George Bush ml. pred leti dejal, da je zadnji živeči diktator v Evropi. Toda, ker izjave prvega moža ZDA v Sloveniji nimajo več kot ironično težo, si poglejmo facta bruta.

Lukašenko je bil predsednik, ki je bil leta 1994 izvoljen za dobo 5 let, toda njegov prvi mandat je trajal kar 7 let. Podaljšek za dve leti si je omislil tako, da je organiziral referendum, na katerem je ljudski glas odločil, da mu predsednikovanje podaljšajo za 2 leti. Z rezultati na volitvah mož sicer ni imel težav. Na zadnjih leta 2001 so mu namerili 75.6 % glasov. Helsinški monitor je zahteval razveljavitev, vodja mednarodnih opazovalcev OVSE Hans-Georg Wiech pa je izjavil, da so bile volitve ponarejene. Zato zahodni svet ne priznava rezultatov volitev. V volilnih komisijah na primer sploh ni bilo predstavnikov opozicije.

Pod režimom Lukašenka je leta 1996 pobegnil vodja opozicije v Ukrajino, številni politični nasprotniki sedijo v zaporih, trojica njegovih nasprotnikov: nekdanji policijski minister Jurij Zakarenko in poslanca Viktor Gončar ter Anatolij Krasovski pa se je pred leti pogreznila v zemljo. Za njimi je izginila vsakršna sled, približno tako kot za nekdanjim srbskim predsednikom Ivanom Stambolićem, katerega truplo so našli šele po padcu Miloševića.

Predsednik Lukašenko uspeva sicer kot poštenjak, ki črti korupcijo, njegovo sodstvo je v zapor spravilo več opozicijskih politikov, ki so jih obsodili na dolgoletne zaporne kazni in jim obenem zaplenilo še vse premoženje.

Reč postane zabavna, če pomislimo, da je beloruski borec zoper korupcijo prišel na počitnice v Slovenijo kot gost podjetja Riko. Vzemimo hipotetično analogijo, da bi bil slovenski predsednik na počitnicah v Garmisch-Partenkirchnu kot gost podjetja Siemens. !!!????

Ali še drugače, kaj bi se pripetilo v Minsku, če bi protestniki zadeli Lukašenka z jajcem? Odgovor bi bil tragičen, če samo pomislimo, kako je aprila 2001 mladež mirno demonstrirala pred predsedniškimi volitvami, a jih je policija 33 aretirala in zaprla, sodišče pa jih je obsodilo na tri dni zaporne kazni.

Diktator Lukašenko v Sloveniji ni bil deležen jajčnega napada kot šef Svetovne banke, še več, z njim se je srečal celo bivši predsednik Milan Kučan. Gospod Kučan namreč ni le navaden upokojenec, zakaj državni proračun mu plačuje postpredsedniški urad. Skratka, predstavnik slovenske države si je našel čas, da je na prijateljskem srečanju pokramljal z največjim evropskim diktatorjem!!!

Nenavadno, isti mož se je kazal nekoč pod drugačnim imidžem, ko se ni hotel nikoli sestati s koroškim glavarjem Joergom Haiderjem, ki pa ni ponarejal volitev, ne zapiral demonstrantov niti njegovi nasprotniki ne izginevajo sredi belega dne.