Med vojaško parado in sindikalnimi protesti

Predsedniku države je uspelo nemogoče: postal je enfant terrible slovenske politike. Medtem ko je vlada snovala proslavo 15-letnice osamosvojitve z vojaško parado, se je oglasil z javnim nasprotovanjem, češ da takšne parade spadajo v ropotarnico zgodovine. Za imidž države neugodno, če državni predsednik vnaprej nakaže, da bo bojkotiral osrednjo prireditev. Da bi vrhovni poveljnik vojske ne prisostvoval vojaški paradi!??

Predsednik Janez Drnovšek je še mesec nazaj podpiral odhod vojaških inštruktorjev v Irak, da ne omenjamo njegove prošnje za vstop Slovenije v NATO. Danes pacifist, včeraj pa voditelj države, ki je namesto naborniške vojske vpeljal profesionalno in državo včlanil v vojaški pakt. Shizofrena drža: to, kar je počel kot predsednik vlade, zdaj negira ko predsednik države.

Toda, človek ima pravico, da se premisli, da spremeni svoje vrednote. Danes je pač pacifist, ki vidi v vojski avtoritarni red, v katerem vlada strogo načelo podrejenosti, kjer velja zakon absolutne poslušnosti poveljnikom.

K pacifizmu sodi tudi skrb za sočloveka in tako sodeluje tudi na konferencah o revščini. V Novi Gorici je pred dnevi pripovedoval, kako je revščina sopotnik globalizacije. Omenja lačne in brezpravne v Afriki.

Kaj pa Slovenija? Na obisku v Mariboru se je zaskrbljeno ustavil v zavetišču za živali, le kakšen dan potem pa je nacionalka poročala, kako tamkajšnjo trgovsko podjetje Koloniale odpušča desetine delavcev.

Ali ni izguba službe in strah pred to izgubo začetek poti v revščino?

Katera institucija pa je postala sinonim za brezpravje zaposlenih? - Urad predsednika republike! Samo v zadnjih tednih je predsednik Drnovšek po elektronski pošti odpustil dva sodelavca: Matjaža Nahtigala in Maksimiljana Lavrinca. Oba po ekspresnem ključu. Včerajšnjega svetovalca Lavrinca je v enem dnevu vrgel iz službe. V naglici, s katero spore rešujejo nagla sodišča v vojski. Podjetja in državni uradi poznajo sicer disciplinske komisije, znani so celo postopki pritožbe. Toda naš pacifistični predsednik ravna kot popolni avtokrat.

Vse drugače kot na nedavnem obisku Indije, kjer je na duhovni olimpiadi spregovoril milijonom, da ni smisel življenja v iskanju materialnega bogastva. Simpatična misel, ki pa jo je pozabil na indijskem polotoku.

V Sloveniji se namreč bije oster spopad med bogatenjem in pravico do meditacije. Mercatorji, Emone, Spari in druga trgovska podjetja za ceno večjih dobičkov jemljejo trgovkam pravico, da v nedeljo ne hodijo v službo. Se je kdaj predsednik oglasil in rekel, da tudi na Slovenskem ni smisel življenja v maksimiranju dobičkov?

Ali ne gre ta skrb za deset tisoče prodajalk z roko v roki z bolj ženerozno pravico do azila za tujce, za katero se je posebej izpostavil in malodane tvegal impeachment?

Pišmeuhovstvo do referendumske zmage, ki vrača staro delavsko pravico do proste nedelje, je krucialno vprašanje v Sloveniji.

Namreč občinski in državni uradniki, poštarji, ustavni sodniki in učitelji, zdravniki in policaji, menedžerji in bančniki so prosti ob nedeljah; če že katera teh služb deluje, je samo v skrčeni dežurni obliki. Trgovine pa naj bi bile odprte brez izjeme vse dni v tednu. -???

A navzlic referendumski zmagi v državi vlada logika velekapitala. Ustavno sodišče (US) je zdaj že drugič orodje v rokah trgovskih centrov. Potem ko je februarja 2004 državni zbor uzakonil proste nedelje, ki naj bi prišle v veljavo istega septembra, je junija US zamrznilo njegovo delovanje. In potem šele po dolgih 11 mesecih razsodilo. Tokrat je znova začasno suspendiralo zakon, z identično razlago, da bi bila škoda, če zakona ne zadrži, lahko nepopravljiva.

US kot varuh ustavnih pravic v spopadu med lastniki podjetij in delavci se vsakič postavi v kožo lastnikov kapitala, ko sešteva, koliko dobička bi ti lahko izgubili. Kaj pa tehtnica pravice? Ali ni na drugi strani nepopravljiva škoda za množico prodajalk, ki so morale in bodo morale še mesece in mesece pozabiti na proste nedelje? Drugi člen ustave namreč pravi, da je Slovenija socialna država.

Kaj pa je vsebina socialne države, če ne pravica do prostih nedelj?

Za US je 2. člen ustave v tej zadevi nekaj nepomembnega kot tudi eklatantna ignoranca referendumskega izida. Dejstvo, da referendumska volja že leta ni uzakonjena, US ne šteje kot nepopravljivo škodo.

Toda ta pristranskost US, ki se kaže prek tudi prek dolgega postopka odločanja, ki omogoča, da medtem megacentri kujejo naprej velike dobičke, je tudi posledica sindikalistične apatije.

Te dni so delodajalci trgovinskega sektorja napovedali odpoved kolektivne pogodbe. In reakcija sindikalistov? Ladislav Kaluža odgovarja v medlem jeziku, ko sporoča, da naj z vso odgovornostjo pretehtajo odločitev in prekličejo odpoved kolektivne pogodbe. Sindikati milo prosijo, namesto da bi organizirali protestne shode!??!!!????!!!!!

Ko je vlada zgolj napovedala uvedbo enotne davčne stopnje, je sindikalni voditelj Dušan Semolič pripeljal na ulice več kot dvajset tisoč bojevitih protestnikov. Tokrat nismo slišali viharjev njegove jeze, kaj šele groženj s splošno stavko. Pa delodajalci jasno napovedujejo znižanje dosedanjih standardov delavskih pravic!

V Sloveniji pač vlada mentaliteta, pod katero lažje zbobnaš množične proteste proti vojaški paradi kot solidarne demonstracije v podporo delavske pravice po prosti nedelji.