Rastko Močnik

 |  Mladina 4  | 

"Izbrisani" v ideologiji vladajočih

Kako lahko iz ideologije vladajočih nastane vladajoča ideologija

Rastko Močnik

Rastko Močnik
© Arhiv Mladine

Stranke so se ob "izbrisanih" razdelile na tiste, ki brezkompromisno kršijo človekove pravice, in na te, ki jih kršijo le v imenu "kompromisa". Četudi si domnevno nasprotujejo, je stopnja konsenza celo večja kakor pri Natu. Zakaj lahko rečemo, da se stranke strinjajo, če pa, kakor pravi Delo, "izbrisani še zmerom razdvajajo politiko"? Prav zato: ker se pogajajo o nečem, o čemer se ni dopustno pogajati, ker motajo "klobčič" tam, kjer se ne bi smeli obotavljati, ker se "ločujejo" ob nečem, o čemer ne bi smelo biti dvoma. Dejanja izjavljanja so tu bistveno pomembnejša kakor vsebina izjav. Odločilni so učinki izjavljanja, ki oblikujejo nove družbene odnose. Narava teh odnosov je razvidna že na prvi pogled: pod vprašaj postavljajo temelje države, načela omikanega sožitja naj ne bi veljala za vse - hkrati pa ustvarjajo psihozo urgence, zahtevajo, da se stvar končno že "reši z enim zamahom".

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Rastko Močnik

 |  Mladina 4  | 

Rastko Močnik

Rastko Močnik
© Arhiv Mladine

Stranke so se ob "izbrisanih" razdelile na tiste, ki brezkompromisno kršijo človekove pravice, in na te, ki jih kršijo le v imenu "kompromisa". Četudi si domnevno nasprotujejo, je stopnja konsenza celo večja kakor pri Natu. Zakaj lahko rečemo, da se stranke strinjajo, če pa, kakor pravi Delo, "izbrisani še zmerom razdvajajo politiko"? Prav zato: ker se pogajajo o nečem, o čemer se ni dopustno pogajati, ker motajo "klobčič" tam, kjer se ne bi smeli obotavljati, ker se "ločujejo" ob nečem, o čemer ne bi smelo biti dvoma. Dejanja izjavljanja so tu bistveno pomembnejša kakor vsebina izjav. Odločilni so učinki izjavljanja, ki oblikujejo nove družbene odnose. Narava teh odnosov je razvidna že na prvi pogled: pod vprašaj postavljajo temelje države, načela omikanega sožitja naj ne bi veljala za vse - hkrati pa ustvarjajo psihozo urgence, zahtevajo, da se stvar končno že "reši z enim zamahom".

"Izbrisani" imajo v ideologiji političnega razreda posebno pomembno mesto. Tako pomembno, da je politična kasta voljna spodnašati ustavno ureditev, pravno državo, da je pripravljena netiti strasti rasizma - samo da bi ohranila ideološko logiko, ki jo predstavljajo "izbrisani". Kako deluje ta ideologija? Najprej takole: problem "izbrisanih", ki je izključno izdelek strankarskega aparata v celoti - razglašajo za vprašanje, ki naj bi bilo nekako "odveč". Oviralo naj bi soočanje s pravimi problemi; onemogočalo naj bi, da bi se lotevali pravih dejanj... Na tej ravni ideologija politične kaste deluje kakor vsaka ideologija: vprašanja, ki jih ne zmore postaviti in ne zna rešiti, razglaša za nepomembna, v stiski pa kar za ovire, blokade ipd.

A ideologija politične kaste ob "izbrisanih" naredi še en korak, ki ni značilen za vsako ideologijo, ki je značilen celo le za skrajne ideologije. Iz odvečnega vprašanja o "izbrisanih" ljudeh - naredi problem ljudi, ki so odveč. Iz vprašanja, ki naj bi bilo ovira na poti k pravim problemom - naredi skupino, ki naj bi ovirala. In prav zato naj bi bilo treba "z enim zamahom rešiti vsa odprta vprašanja", saj naj bi bilo "le malo časa". Prav ta korak od ideološke operacije "na sploh" ("oh, zdaj pa še ta odvečni problem...") k ideološkemu manevru "na skrajnost" ("problem so odvečni ljudje!") opozarja, da so "izbrisani" strateška točka konsenza v ideologiji strankarskega establišmenta.

A zakaj bi strankarski establišment potreboval točko konsenza - saj vse njegove frakcije tako in tako mislijo in delajo eno in isto? Skupno obzorje vseh frakcij je pač vpeljava novo-liberalnega kapitalizma v periferni različici. To je, uničenje socialne države in razbitje družbe na osamljene posameznice in posameznike, zagotavljanje okoliščin, ki peščici omogočajo bogatenje na račun velike večine - in ki držijo naraščajoče skupine revnih v odvisnosti, obupu in nemoči. Skupina, ki počne kaj tako radikalnega, mora biti res trdno povezana. Hkrati pa mora imeti prepričljivo ideologijo, ki njeno početje prikriva in legitimira. Ideologija bo prepričljiva, če bo lepotno predelala dejansko početje in dejanske procese; in jih hkrati prikazala za nekaj, kar mora biti, kar je bilo tako od nekdaj in kar bo tudi vnaprej za vse večne čase. Prepričljiva ideologija mora poskrbeti za ustrezno predstavo o sedanjosti - in za ustrezno umevanje časovnosti, to je, preteklosti. Za sedanjost skrbi desni center: njegovo geslo je "Evropa". Za preteklost skrbi skrajna desnica: njeno geslo je "komunistični totalitarizem", ta odklon od zgodovinskega toka kapitalistične normale. Obe delni ideologiji skupaj tvorita kompleksno ideologijo neenakosti in izkoriščanja.

"Izbrisani" imajo v tej ideologiji strateško mesto, zato ker se na eni strani še predobro prilegajo njeni shemi - in ker se hkrati shemi izmikajo in jo ogrožajo. V tej ideologiji so izrazito dvoumni in protislovni - so hkrati "nasprotniki", ki naj bi nas bili "napadli", in "špekulanti", ki naj bi nas hoteli prelisičiti z lažnim prilizovanjem. Očitna je analogija z nekdanjo "plutokratsko-boljševistično judovsko zaroto".

Shemi se prilegajo, ker so v obeh njenih polovicah idealni negativec: notranji sovražnik, "Balkan" v "Evropi", ideološko nečist in sumljiv element ... skratka, mogoče jih je predstaviti za madež, ki kliče k čiščenju.

Hkrati pa spodnašajo shemo. Za skrajno desnico predstavljajo zgodovino, ki je ni mogoče stlačiti v njeno podobo o preteklosti: multikulturno Jugoslavijo in socialistično državo blaginje. Za desni center predstavljajo "Evropo", ki ni po njihovem kopitu, Evropo, ki zahteva človekove pravice, pravno varnost, same zoprne stvari - Evropo, ki jo "sans papiers", ljudje brez dokumentov, travmatizirajo - in ki ne tolerira, da je tukajšnja država nezakonito ustvarila svoje "sans papiers".

Pojasnili smo, zakaj so "izbrisani" kritični člen v ideologiji vladajočih - a iz tega ne izhaja, da naj bi ta ideologija morala postati tudi vladajoča ideologija. S skupnim prizadevanjem političnega in medijskega establišmenta pa bi ideologija vladajočih prav lahko postala tudi vladajoča ideologija. Za to ne bi bila potrebna kakšna posebna medijska zarota, tudi ne kakšna posebna medijska koruptivnost. Zadosti bi bilo, da bi občila še naprej uveljavljala načeli, po katerih se ravnajo že ves čas večstrankarstva: 1. iz tega, da se imajo vsa mnenja pravico izraziti, izpeljujejo (napačen) sklep, da naj bi bila vsa izražena mnenja tudi enakovredna (po intelektualni ravni, nravstveni digniteti ipd.); 2. prepričana so, naj ne bi bilo drugih mnenj kakor tista, ki jih izražajo stranke - če pa kakšna druga mnenja že so, naj ne bi bila vredna upoštevanja. Da gospodarji javnosti res uveljavljajo ti načeli, dokazujejo navedki v tem spisu, ki so vsi iz ene same številke dnevnika Delo, v kateri tudi piše, da naj bi se "izbris zgodil (!) na podlagi 81. člena zakona o tujcih". Vodilni dnevnik dvema razsodbama ustavnega sodišča navkljub in po desetinah popravkov še zmerom zavaja javnost, da naj bi "izbris" imel zakonsko podlago. - Za sedanjo fašizacijo zato niso odgovorni le razni hujskači in tisti, ki bi z njimi radi sklepali kompromise, temveč tudi neodvisni proizvajalci javnega mnenja.