Svet nas kritizira - naši mediji pa molčijo

Trditev v naslovu, da nas "svet kritizira" (namreč zaradi nespoštovanja človekovih pravic, zlasti glede izbrisanih in glede Romov) je seveda nekoliko ali morda celo hudo pretirana - svet ima mnogo hujših problemov čez glavo in si s Slovenijo kaj dosti ne beli glave. Drugje tisoči in stotisoči umirajo, beguncev in brezdomcev je na milijone, policijske brutalnosti so tudi v nekaterih "civiliziranih" državah mnogo hujše kot pri nas, da naprej niti ne naštevam.

Toda ta svet ima vendarle institucije, ki občasno dajo pod lupo stanje na področju spoštovanja človekovih pravic tudi v navidez solidnih državah, kot je npr. Slovenija, in tam se pokaže seveda marsikaj spornega, včasih celo umazanega in nečastnega, tudi v takih državah. Na problem izbrisanih v Sloveniji in njegovo dolgoletno nereševanje sta npr. že v letu 2003 v svojih poročilih zelo poudarjeno opozorili kar dve instituciji Sveta Evrope, komisar za človekove pravice Gil Robles in komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), nato v letu 2005 še ostreje dva pomembna (ženevska) odbora OZN, tisti za človekove pravice in tisti za ekonomske, socialne in kulturne pravice, pred dobrim tednom dni pa je komisar SE Gil Robles ob izteku svojega šestletnega mandata hkrati izdal kar 11 "follow-up-reports" ali poročil o stanju v državah, o katerih je prvo poročilo podal že nekaj let poprej.

Ste to vedeli? Kako neki, saj zlasti o obeh poročilih odborov OZN in o teh zadnjih poročilih komisarja Gil Roblesa pri nas mediji - razen delno Mladine - sploh niso poročali. Ničesar. No, popravljam: v časniku Dnevnik je bila o tem zadnjem 31. marca objavljena kratka vest (le o Sloveniji, a z molkom o izbrisanih kot eni od ključnih točk poročila) in 4. aprila moja kratka reakcija na to, in baje je bila kratka vest objavljena tudi na POP TV.

V Dnevniku sem povedal, da je komisar SE glede problema izbrisanih - enako kot glede romske in še katere problematike - povedal točno isto, kar že leta govorimo politično gluhim ušesom prizadeti, varuh človekovih pravic in še kdo: Komisar Sveta Evrope v točki 51 poročila poziva ministra za notranje zadeve, da "takoj nadaljuje in dokonča izdajanje dopolnilnih odločb o vračanju dovoljenj za stalno prebivanje z učinkom za nazaj vsem, ki so do tega upravičeni" (ker je prejšnji minister Bohinc izdal le 4.000 takih odločb, sedanji minister Mate pa še nobene), v točki 52 poziva vlado, da za vse preostale izbrisane problem končno razreši "v skladu z odločbami Ustavnega sodišča", in jo opozarja, da sedanja slepa ulica glede tega kaže v slabi luči ("reflects poorly") spoštovanje načel pravne države v Sloveniji, v točki 53 pa pravi, da je "skrajno zaskrbljen, ker nekateri politiki kar naprej javno manifestirajo sovražni govor in nestrpnost".

In sem končal pismo Dnevniku takole: Praktično enake pozive sta lani slovenski vladi naslovila tudi dva pomembna odbora OZN iz Ženeve - naša vlada pa ni ignorirala le njihove vsebine, ampak tudi izrecni poziv, naj vlada s temi stališči "široko seznani vse prebivalstvo". Da vlada, nasprotno, vse te pozive mednarodnih forumov pred javnostjo skrbno skriva, ker jo kažejo v zelo slabi luči, je povsem razumljivo - težje je razumeti, zakaj se v to "zaroto molka" vključujejo tudi mediji (če so seveda res še od vlade neodvisni). Upam, da bodo Dnevnikovi novinarji o tem vladnem skrivanju neprijetnih mednarodnih ocen v naslednjih dneh na vladi vprašali še kakšnega višjega od Janeza Obreze, da bodo objavili tudi njihove odgovore na Gil Roblesova stališča - in da se bodo potem okorajžili morda še kakšni drugi mediji in njihovi uredniki ter novinarji.

En Dnevnikov novinar se mi je medtem že oglasil, vendar njegovega napovedanega razgovora z ministrom Matejem doslej (to pišem v četrtek) v Dnevniku še ni bilo - upajmo, da še bo. Se bo potem okorajžil še kakšen urednik še kakšnega medija, da bi dregnil v to neprijetno temo, od katere vsi bežijo?? "Živi bili, pa videli", pravijo skeptično bratje Srbi ob takih naivnih pričakovanjih.

Kaj so tako vlada kot mediji javnosti zamolčali že lani ob poročilih obeh ženevskih odborov OZN, je Društvo izbrisanih skušalo javnosti sporočiti v posebnem apelu "Ob Dnevu človekovih pravic" 10. decembra. Seveda mu to ni uspelo, saj tudi tega apela ni hotel objaviti nihče (včasih je izjema Večer - ne vem več, ali je bil morda tudi tokrat). Zato iz tega apela povzemam tukaj:

Kakšen odnos ima Slovenija do spoštovanja človekovih pravic, ni razvidno samo iz mnogih problemov, na katere opozarjata poročili teh dveh odborov ZN, ampak v nekem smislu še bolj iz dejstva, da so slovenske oblasti svoji javnosti ta opozorila organov ZN popolnoma zamolčale - in mediji prav tako (z izjemo tednika Mladina). Kar je še toliko bolj sramotno in obsojanja vredno, ker je v poročilu Odbora ZN za človekove pravice 25. julija lani pisalo tudi tole: "18. Odbor zahteva ('requests'), da Slovenija svoje poročilo in te sklepne ugotovitve o njem na široko razširi po vsej državi v vseh ustreznih jezikih."

Ker je vlada javnosti vse to prikrila, naj tu citiramo samo točko 10 teh sklepnih ugotovitev:

"10. Slovenija bi morala poskusiti razrešiti pravni status vseh državljanov držav naslednic nekdanje SFRJ, ki sedaj živijo v Sloveniji, in bi morala olajšati pridobitev slovenskega državljanstva vsem takim osebam, ki bi želele postati državljani Slovenije."

To priporočilo Sloveniji ima še posebno težo zato, ker ga je Odbor ZN sprejel zgolj na podlagi podatkov v poročilu slovenske vlade same, s katerim nevladne organizacije sploh niso bile seznanjene, da bi lahko opozorile na njegove pomanjkljivosti. Novembra lani, ko je Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnaval poročilo Slovenije o tem področju človekovih pravic, pa ga je organizacija Amnesty International seznanila tudi s svojim izčrpnim poročilom o problemih "izbrisanih" v Sloveniji. Sklepne ugotovitve tega odbora ZN (25. novembra) so zato še bolj jasne in do Slovenije kritične. V 16. točki Odbor najprej izraža svojo zaskrbljenost zaradi "izbrisa" leta 1992 in ugotavlja, da "ta situacija zaobsega kršitve ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic teh oseb", nato pa v 32. točki sporoča med drugim naslednje:

"Odbor poziva Slovenijo, da sprejme ustrezne zakonodajne in druge ukrepe za popravo položaja državljanov bivše Jugoslavije, ki so bili izbrisani, ko so bila njihova imena odstranjena iz registra stalnih prebivalcev leta 1992. ... Odbor močno priporoča, da država povrne status stalnega prebivalca vsem prizadetim posameznikom v skladu z odločbami ustavnega sodišča."

Pazite - "vsem" (!), ne le tistim redkim, za katere bo Janša ali Mate dal potrdilo, da se jim je tudi po njegovem mnenju res zgodila krivica. V eni sami besedici "vsem" je torej zaobsežena ostra kritika Janševega dolgoletnega sprenevedanja ob tej slovenski sramoti. In v treh točkah Gil Roblesovega zadnjega poročila še mnogo ostrejša in preciznejša - preberite si jih še enkrat in se prepričajte. Kako je Gil Robles v poročilu raztrgal Zverova sprenevedanja o Romih in bršljinski šoli, vam pa ne bom izdal. Se upate vprašati vlado - ali pa medije, naj vam oni izdajo to skrivnost?