5. 3. 2001 | Mladina 9 |
Teden terenskih avantgard
Novi dokazi o medijski in znanstveni odvisnosti od politike in o njiju površnem početju
Dnevi po razvpiti ljubljanski manifestaciji v znamenje solidarnosti s prebežnicami, prebežniki, so se končali na pustovanju. Konotacija je bila srečna, našli smo se namreč v Cerknem in za pustno soboto odkrili tudi nov dokaz o medijski in znanstveni odvisnosti od politike in o njiju površnem početju. Svojčas smo študirali etnološke vede in se nekaj malega ukvarjali tudi z maskami. V seminarju so nam tako povedali, da imajo v Cerknem laufarijo, staro, bojda še pogansko, zadnja desetletja obnovljeno posebno obredje, v katerem se nekaj tednov na začetku vsakega leta po regiji razkazujejo in laufajo zelo originalni molčeči tipi in tipčkinje z dodatkom aktualnih vsebin in karakterjev. Ko pa nam je bilo v soboto dopuščeno, da smo bili navzoči med samimi "nativci", smo videli, da temu ni čisto tako; da je v etnoloških vedah, skratka, umanjkalo pomembno dopolnilo - nenadoma se nam je zazdelo, da sploh ni razlike med časnikarskim poročanjem in znanostjo o laufariji. Obe sta del turizma, torej prav posebni žrtvi politike, ki svoja zapažanja gradita na nedeljski uradni različici. Ta je očiščena, narejena za množice, tako rekoč za televizijo. Sobotna nočna orgija mask Pr' Gabrijelu v Cerknem nam je razkrila dvoje: prvič, slavni preučevalci mask na Slovenskem se niso kaj prida potrudili (osebne frustracije?, katoliška vzgoja?) in so se kratko malo zadovoljili s tistim, kar jim je samo Cerkno pretkano prodalo za "znanost o maskah", in z nekakšnimi uradnimi "viri"; in drugič, novinarska informativna služba jim je zgolj pridno sledila in jim sledi še danes - vsako pustno nedeljo poroča o dogodku med tisočerimi ljudmi, ki je hud dolgčas in sterilno sranje. Pr' Gabrijelu za pustno soboto tako ni bilo ne kamer ne peres - šest ur pa smo med stoglavo publiko domorodcev in domorodk doživljali učinkovito zabeljeno rovtarsko katarzo. Zgodba se je pletla do evforije, solz, seksa, subtilnosti, provokacij, body-arta, smeha, burk, prekrasnih, duhovitih ironij, v katere so se mešale nove in nove nepredvidene maske, šle, kakor se reče, do konca, ne prizanašale nikomur od navzočih in pripravile (sic!) - avantgarden, improviziran teater, kakršnega vidimo le malokrat celo na najboljših velemestnih odrih. Zgodba je bila celostna, zaokrožena, in ljudje so si jo naredili čisto "zares", zase, za nujno čiščenje svoje vsakdanje jebe tam v odmaknjeni luknji pod griči.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
