22. 8. 2004 | Mladina 33 |
Maraton z zlomljeno hrbtenico
Zasebna galerijska dejavnost je še vedno gledana postrani, kot nekaj sumljivega, podlega, izkoriščevalskega in družbeno nezaželenega.
Brane Kovič
© Arhiv Mladine
V študentskih letih smo večkrat "zaglavili" zaradi podaljšanih tilniških vaj (Ranko Novak dixit, beri: praznjenja vinskih kozarcev ali pivskih vrčkov), bolj ali manj neusmiljenega tarokiranja ali celonočnih seans ob Jesihovem biljardu, včasih pa tudi zaradi malce bolj delikatne gimnastike pri kakšni radoživi in radodarni kolegici - ter se zategadelj pogosto vračali domov ob urah, ko so lastniki proizvajalnih sredstev (saj se še spomnite, kako sta preljubi Josip B. in njegov vdani oproda, učitelj Edi, uresničevala zapoved "Tovarne delavcem!") odhajali samoupravljat s svojim imetjem in preštevat ustvarjeni profit. V prostem času pa so vrli samoupravljalci udejanjali parolo "Kulturo ljudstvu!" (zgoraj omenjeni Ranko seveda ni mogel iz svoje kože in je temu dodal še " Kmetom šport!") in treba je bilo z vsemi močmi preprečiti, da komu ne bi prišlo na misel kovati dobiček iz neznosnega trpljenja naših veliki ideji predanih umetnikov, ki jih na gnilem kapitalističnem zahodu tako nesramno izkoriščajo brezvestni umetnostni trgovci, dealerji, antikvarji in kar je še podobnih sovražnikov z vonjem denarja neomadeževanega delavskega razreda.
