Grega Repovž

Grega Repovž

30. 1. 2015  |  Mladina 5  |  Uvodnik

Problemi elite

Ste se tudi vi zgrozili ob tvitu korupcije obsojenega poslanca državnega zbora in predsednika SDS Janeza Janše, v katerem je novinarja Erika Valenčiča obtožil, da je potencialni terorist? Naj vas ta tvit ne zavede. Janša namreč ni tako poseben, kot se zdi: raven in način njegovega diskurza sta v resnici zelo blizu širši ravni diskurza evropske politične in ekonomske elite. Ali drugače rečeno: zelo verjetno bi kot potencialnega terorista Erika Valenčiča ocenili tudi drugi evropski politiki in bogataši. In Janša je Angeli Merkel vseeno veliko bolj podoben, kot bi si morda želeli. Zelo podobno razmišljata o svetu. Tako danes Evropo vidi elita. Celo več: podobno o svetu razmišlja tudi večina stare levičarske evropske elite, od francoskega predsednika Hollanda do slovenskega socialdemokrata Boruta Pahorja. Niti razlike med pogledi Mira Cerarja in Janeza Janše niso tako velike, kot bi lahko upali. V resnici se na svetovne in evropske dogodke ti ljudje odzivajo zelo podobno. To je ista elita. Zgražajo se nad istimi stvarmi, skrbijo jih iste stvari, odzivajo se enako.

Tako je francoska (socialistična) vlada ta teden začela protiteroristično kampanjo, kakršne se ne bi domislil niti George W. Bush mlajši v svojem najplodnejšem protiterorističnem obdobju. Na posebni spletni strani je objavila navodila, kako naj državljani prepoznajo porajajočega se potencialnega terorista. Če se kdo neha družiti z dolgoletnimi prijatelji, če zavrača nekatere družinske člane, korenito spremeni navade, iz načelnih razlogov ne posluša več muzike in ne gleda televizije, se ne ukvarja s športom, občutno spremeni slog oblačenja in spremlja radikalne spletne strani – je lahko džihadist. Francoski znanec je sicer cinično pripomnil, da so našteti znaki v resnici zelo podobni spremembam, ki se človeku zgodijo po tridesetem letu. Seveda so ta navodila »Kako prepoznati potencialnega terorista?« naletela na ogorčen odziv razsvetljenih Francozov – zlasti, ker jih je sproducirala vlada, in to leva. K temu pa je treba takoj dodati, da evropska komisija pripravlja podobno protiteroristično kampanjo, ki vključuje tudi nadzor nad poleti. Mar nismo včasih verjeli, da se je česa tako norega zmožna domisliti le konservativna ameriška administracija?

Janševemu prvemu tvitu je sledil še drugi, dan kasneje: »Si Journalists’ Association is a group of extreme, radical leftists, supporters of Syriza and Hamas.« Društvo novinarjev Slovenije je skupina ekstremnih, radikalnih levičarjev, ki podpirajo Sirizo in Hamas, se je zapisalo Janši. Pa smo pri Sirizi. Ja, za evropsko elito, katere del so seveda tudi nekateri zaradi korupcije obsojeni politiki, med njimi Janša, je ta hip Siriza pač velik problem. Saj so odtenki, a na njeno zmago so se znotraj istega zornega kota odzvali vsi od Merklove do Cerarja, Židana, Janše; enak glas je prišel od celotne politične in ekonomske elite po vsej Evropi. Kar groza jih je. V njihovem svetu je za Evropo katastrofalen mesec: najprej terorizem, torej islamizem, nato pa še Siriza, torej komunizem. Nič dobrega.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je ta teden v kolumni v New York Timesu zelo jasno popisal, kaj je ta elita naredila Grčiji. In seveda s tem razkril, kako grdo danes evropska politika laže o njej. Ekonomske napovedi, ki so spremljale dogovor o pomoči, so predvidevale, da bi Grčija stroge varčevalne ukrepe lahko uvedla, ne da bi to pomembno vplivalo na rast in zaposlenost. Grčija je bila že v recesiji, ko so podpisali dogovor, napovedi pa so predvidevale, da se bo ta kmalu končala, da se bo leta 2011 gospodarstvo le malenkost skrčilo in da bo leta 2012 Grčija že na poti okrevanja. Brezposelnost naj bi sicer resda občutno narasla, z 9,4 odstotka leta 2009 na skoraj 15 odstotkov leta 2012, vendar naj bi se potem razmeroma hitro spet zmanjšala. »A v resnici se je začela gospodarska in človeška mora. Grška recesija ne le da se niti po naključju ni končala leta 2011, temveč se je še zaostrila. Grčija je dno dosegla šele leta 2014, ko je bila v čisto pravi depresiji s skupno brezposelnostjo 28 odstotkov in skoraj 60-odstotno brezposelnostjo med mladimi. Krepitev, ki se počasi začenja, je komaj opazna in ne obeta, da bo življenjska raven v dogledni prihodnosti dosegla tisto v letih pred krizo.« Precej pogosto naletim na trditve, da Grčija ni izpolnila obljub, da ni uresničila obljubljenega zmanjšanja porabe, pravi Krugman. In nadaljuje: »Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. V resnici je Grčija uvedla zverinsko varčevanje pri javnih službah, plačah vladnih uslužbencev in socialnih transferjih. Zaradi zaporednih valov varčevalnih ukrepov je javno porabo oklestila precej bolj, kot je bilo predvideno po prvotnem programu, tako da je zdaj za petino nižja kakor leta 2010.«

Ampak elita danes Sirizi, ki se je postavila za svoje prebivalstvo, še vedno grozi in žuga. Namesto da bi se Grkom opravičevali in jim ponujali reparacijo za vojno škodo. To je namreč vojna škoda. Res ne razumejo, kaj so jim naredili? Ja, res ne razumejo. Cinično: evropska elita ne razume, zakaj Grki v pomanjkanju kruha niso jedli potice. Zakaj se vendar tako pritožujejo?

Nekateri, na primer slovenski premier, pa – kot da se ni nič zgodilo. Banketa je že konec, on pa še kar pleše. In tej eliti še vedno zagotavlja, da bo verodostojen. Verodostojen kaj? Verodostojen izvrševalec?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.