Blamaža ali zavestno zavajanje?

Vincent van Gogh, Claude Monet, Edgar Degas, Henri Matisse, Joan Miró, Pablo Picasso, Kazimir Malevič, Marc Chagall ... Gre samo za nekaj imen slikarjev, katerih dela bi morala biti preteklo sredo razstavljena v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Zveni naravnost neverjetno, ampak razstava Popotovanja Narodnega muzeja naj bi na ogled javnosti dala kar 160 umetniških del najbolj priznanih predstavnikov moderne umetnosti, ki naj bi jih doma v zasebni zbirki hranila družina Boljkovac. Vendar pa je bila razstava v sredo zgodaj popoldan odpovedana. Dela, kot je ugotavljala strokovna javnost, so namreč več kot očitno ponarejena. Kdo je odgovoren za to popolno blamažo, kot dogodek opisuje stroka, in kaj bi se lahko skrivalo v njenem ozadju?

»Gre za v nebo vpijoče ponaredke,« je ob ogledu del takoj ocenil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič. »Za to niti ni potrebno biti umetnosti zgodovinar, dovolj je že, da se malo zanimate za umetnost,« razlaga. »Niti ne gre za kopije že narejenih slik, pač pa samo za nekaj napackanega v maniri posameznih avtorjev.« Tudi sicer je Kovič prepričan, da si muzej preprosto ne bi mogel privoščiti zavarovalnine, ki bi jo razstava originalnih del zahtevala. »Če bi bila dela originalna, bi bila po moji grobi oceni njihova skupna vrednost okoli milijarde evrov. Kosi avtorjev, ki so našteti, se na posamezno delo cenovno gibljejo od nekaj sto tisoč do nekaj milijonov evrov.« Dvomi tudi, da ima katerokoli od del ustrezne certifikate, ki bi dokazovali njegovo pristnost.

Družino Boljkovac, natančneje Nika Boljkovca, Kovič pozna. Kot razlaga, gre za zbiratelja umetnin, ki naj bi bil v preteklosti že obtožen preprodaje ponaredkov. »Pred leti so me celo klicali s policije, ali bi prišel pogledat neko zaplenjeno zbirko, ki so jo potem deponirali v Narodni galeriji. Ugotovili smo, da je šlo za same ponaredke – in v ozadju tega je stal Boljkovac.«

Kako je lahko sploh prišlo do napovedi razstave ponarejenih del, se sprašuje tudi umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Objava kataloga z deli, če bi se ta res izkazala za ponarejena, bi bila za muzej namreč naravnost katastrofalna. »To bi se lahko uporabljalo kot dokazilo, da gre za prave slike.« In prave slike na umetniškem trgu kakopak dosegajo tudi višje cene. »Kar pa bi bila lahko huda blamaža za muzej, ki bi po mojem mnenju moral, če bi nekdo tako sliko naposled tudi kupil, tudi odgovarjati.« Prav tako dvomi, »da je bila stvar sploh mišljena kot resna razstava in da so bile vanjo vpletene hišne kustosinje, povezane z likovno umetnostjo«.

In njeni dvomi so bili tudi upravičeni – za razstavo je namreč stal Andrej Šemrov, vodja numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju, ki je bil v preteklosti že vpleten v precej odmevno afero, in sicer s prav tako zagretim zbirateljem in poslancem Zmagom Jelinčičem. Ta pred skoraj dvajsetimi leti namreč ni znal pojasniti izvora zbirke tolarjev, ki jih je za več kot 100 tisoč evrov hotel prodati muzeju. Takrat je Šemrova policija ovadila zaradi suma kaznivega dejanja zatajitve.

Zbiralci preprosto ne bi smeli voditi muzejev, v njih tudi ne bi smeli biti zaposleni.

Nanj smo se obrnili z dodatnimi vprašanji. Zanimalo nas je predvsem, kako odgovarja na očitke, da gre za ponarejena dela, vendar na naša vprašanja ni odgovoril, razstava pa je bila kmalu zatem odpovedana in prestavljena za nedoločen čas, domnevno »zaradi tehnično-pravnih razlogov«, so zapisali v muzeju.

Kot je v izjavi za javnost dejala kulturna ministrica Asta Vrečko, razstava tudi ni bila vključena v letni program in načrt muzeja, saj jo je strokovna komisija ministrstva še pod prejšnjim ministrom zavrnila. Zanjo se je tako moral samoiniciativno odločiti direktor muzeja Pavel Car, sicer tarča kritik že vse od svojega imenovanja v času vlade Janeza Janše, za kar je, ogorčenju strokovne javnosti navkljub, osebno poskrbel nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti. Car namreč preprosto ni imel potrebnih izkušenj za vodenje muzeja, zato je bil njemu v prid prirejen ustanovitveni akt zavoda, sporen pa je bil tudi z vidika, da je strasten zbiralec – medalj, odlikovanj in celo nacističnih uniform, v katere se sem ter tja rad tudi oblači.

Zbiralci namreč preprosto ne bi smeli voditi muzejev, v njih tudi ne bi smeli biti zaposleni. To določa celo etični kodeks Mednarodnega muzejskega sveta. Tveganje navzkrižij interesov in korupcije je preprosto previsoko, njihov tokratni najverjetnejši poskus pa je bil očitno preprečen.

Car je obtožbe v sredo sicer sprva zavračal, češ da verjame v avtentičnost razstave in da je certifikate, ki dokazujejo avtentičnost del, tudi videl, »vendar je strokovna javnost, ne da bi si slike sploh ogledala ali videla certifikate, dela vnaprej obsodila za ponaredke«. Razstava je bila zato po njegovih besedah začasno prestavljena, saj bi bilo »slovensko javnost očitno potrebno na tako razstavo malo bolj dosledno pripraviti«.

Kljub temu je dan zatem nepreklicno odstopil z mesta direktorja, saj naj bi bil, kot je povedal, preprosto preveč naiven in je vodenje razstave zaupal napačni osebi.

PREBERITE TUDI:

• Direktor Narodnega muzeja Slovenije odstopil zaradi sporne razstave
• »Če bi bile to originalne slike, bi bile skupaj vredne več kot milijardo evrov«