Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

12. 5. 2008  |  Mladina 17  |  Kolumna

Spet travma referenduma

Od regionalizacije in protikorupcijske komisije do osebnih škandalov

/media/www/slike.old/mladina/pamflet.jpg

© Tomaž Lavrič

Prvič so voditelji socialnih in liberalnih demokratov ter Zaresa sklicali skupno tiskovno konferenco. Napoved volilne koalicije? Na vprašanja novinarjev so drug za drugim zanikali, da bi se zbrali zaradi ustanavljanja skupne zveze. Kaj fatalnega in državljanom nevarnega se je torej dogodilo v Sloveniji, da so za skupni mikrofon prihiteli Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič?
Državni zbor je napovedal, da bo v mesecu juniju razpisal posvetovalni referendum, na katerem bodo državljani potrdili oziroma zavrnili vladni predlog razdelitve države na 13 pokrajin.
In kaj je v tem spornega? V Sloveniji je bil izpeljan dober ducat referendumov, na katerih so volivci odločali, ali se strinjajo z zakonom o RTV SLO, so za vstop v NATO, so za zaprtje trgovinskih centrov ob nedeljah et cetera. In referendum velja v Evropi kot oblika neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da o usodnih vprašanjih odločijo sami brez posredovanja poslancev.
Opozicija je šokirana. Gospa Kresal pravi, da bo referendum farsa. Gospod Golobič, da je referendum politični in ne razvojno-gospodarski projekt. Pahor, da ne gre hiteti, ker bomo v prihodnosti našli še boljše odgovore.
Z eno besedo - vsi nasprotujejo, da bi prebivalstvo samo odločilo, če podpira vladni predlog regionalizacije. LDS, SD in Zares nasprotujejo udejanitvi ustavne pravice referendumskega odločanja!?????
Od kod izvira ta strah pred referendumom? V bojazni, da je precejšnja možnost, da ljudstvo podpre predlog Janševe vlade? Če iskreno mislijo in verjamejo, da je predlog Janševe vlade slab, potem naj se za svoje ideje borijo v referendumski kampanji.
No, kot farsa se je izkazal ta vehementni nastop trojčka LDS-SD-Zares, zakaj že dva ni kasneje so sami predlagali, da bi na referendumski dan volivci glasovali še o vprašanju, ali naj parlamentarno protikorupcijsko komisijo z zakonom razpustijo ali ne.
Potem ko so bili v ponedeljek proti temu, da bi slovenski državljani glasovali o vsebini, ki jih vse neposredno zadeva, so v sredo ponudili, da bi državljani odločali, ali naj gospod Drago Kos še naprej ostaja v isti službi. Pri čemer so se strinjali, da je učinek njegove komisije praktično neznaten. In izrekali popolna protislovja, kot denimo poslanski vodja SD Miran Potrč, ki je dejal, da mora področje preiskovanja korupcije ostati v pristojnosti od vlade neodvisnega organa. Ta trenutek resda drži, da je vlada v antagonizmu s Kosovo komisijo, toda ko je pred leti parlament ustanovil razvpito Kosovo komisijo, so zanjo glasovali poslanci LDS in SD, ki so tvorili tedanjo večino v parlamentu in so hkrati vodili tudi vlado. Isti Potrč je tedaj molčal.
Toda, ali je v državi ta hip res največje vprašanje status gospoda Draga Kosa? Seveda je jasno, da je tudi poskus sedanje vlade po prenosu pristojnosti te komisije na Računsko sodišče politično dejanje. Vendar pa je zadeva, ki se najbolj boleče dotika bivanja vsega slovenskega prebivalstva drugje. Inšpektorji so namreč odkrili v hruškah domačega pridelovalca pesticid klormekvat, ki velja kot izjemno nevarna substanca. Če pomislimo, kako malo inšpektorjev in analiz vzorcev hrane je sploh pregledanih, se zastavlja fatalno vprašanje: s čim vse nas zastrupljajo oziroma so nas zastrupljali???
Človek bi tu pričakoval, da se zberejo voditelji Zares, LDS in SD ter zahtevajo krizni sestanek z vladajočo koalicijo, da poiščejo konsenz, kako povečati nadzor nad usodno kontaminacijo živih bitij. To je namreč tako substancialna tema, da presega dnevne politične spopade.
Najbolj odmevni boj ta hip sicer poteka v »Cviklovi komisiji«. Potem ko se je izkazalo, da je poslanec Milan Cvikl angažiral za eksperta, ki naj nevtralno presodi orožarski posel s Patrio, gospoda Prebila, ki je neposredno povezan s tekmecem Patrie, bi pričakovali veliki Cviklov korak. Mož, ki je tako zgrešil postopek verodostojne presoje, bi moral v hipu odstopiti. Toda, kaj stori preiskovalec Cvikl? - Napade podvoji: zdaj obtožuje vlado, da se skriva in podreja tujim dobaviteljem, zdaj obtožuje, da ga hočejo onemogočiti, da bi se razkrili sporni posli. Njegov bivši kolega iz LDS Rudi Moge ga podpira rekoč, da gre za gonjo zoper opozicijske poslance!????
Atmosfera paradržavljanske vojne, kjer ni več skupnega imenovalca, ob katerem se politični opciji lahko zedinita. Pač po načelu, če je naš, lahko počne karkoli, da le škoduje drugi strani.
Vprašanja drže politikov lahko najbolj jasno opazujemo v oddaljenih državah. V Angliji je na vlaku sprevodnik naletel na bivšega premiera Tonyja Blaira, ki se je vozil brez vozne karte kot slepi potnik. Ker eden bogatejših politikov pri sebi ni imel denarja, s katerim bi plačal vožnjo, sta mu na pomoč priskočila njegova varnostnika, ki sta zanj hotela poravnati stroške. Zdaj je presenetil sprevodnik, ki je zavrnil dobrotnika in ex-premiera ponižal z odpustkom, da se lahko pelje naprej brez karte. In angleško javno mnenje je odločno branilo princip enakosti, češ, da bi morali z njim enako ravnati kot z ostalimi in ga mastno oglobiti.
Kaj se je primerilo v Ljubljani, ko je redarka v lisice vklenila avto ljubljanskega župana, ker ni imel potrebne dovolilnice? Je župan Janković redarko nagradil z dodatno plačo, ker tako dosledno opravlja svoje delo? Nasprotno, potem ko so mu brezplačno odlisičili limuzino, je dal redarko poklicati na zagovor.
V Hamburgu je po novoletni predstavi v gledališču bivši kancler Helmut Schmidt prižgal cigareto. Društvo nasprotnikov kajenja ga je jadrno prijavilo državnemu tožilcu zaradi ogrožanja zdravja drugih državljanov.
Gospod Schmidt ima sicer 89 let in pravi, da mu je zdravnik odsvetoval, da bi prenehal kaditi. Odsotnost nikotina bi lahko pomenila smrtonosni šok za njegovo telo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.